Lahko bi našteval nevemkaj, ampak itak veste, da vam vsem želim le dobro. Želivam vam boljše leto kot 2008!
ESFALG zaključen
Pred 14 leti
sreda, 31. december 2008
nedelja, 21. december 2008
Uspešen vikend
Končno en uspešen vikend po dolgi seriji morečih in neproduktivnih.
- premagal sem bolezen :)
- končno sem prebral A Feast For Crows (četrti del v seriji, zadnja napisana knjiga do zdaj; če vas 852 strani ne prestraši, se je nujno lotite (še prej pa drugih knjig, prve dve sta prevedeni, tretji del je razdeljen na dve knjigi, obe neprevedeni) in lahko grem na drugo knjigo - Spopad kraljev, ki je šele zdej prevedena v slovenščino; baje mi jo prinese božiček :)
- našel sem tri odlične nove avantgardne bande: Akphaezya, Pin-Up Went Down in Dog Fashion Disco
- naredil sem eno zajebano misijo pri GTA San Andreas, čeprav sem zdaj pri še bolj zajebanih =D
petek, 19. december 2008
Bolezen te najde vedno ob nepravem času
Točno tako. Zavedam se, da bi lahko bilo huje, ampak že zdaj je slabo.
Načenja me že od ponedeljka, da sem na zdravniškem pregledu za izpit bil nervozen ... Gnojen kašelj in vneto grlo. Ampak to se mi naredi vsako leto in vsako leto prebrodim, zato sem vsemu posvečal premalo pozornosti.
Pika na i je bil pa sredin izlet v Gradec (spet, obožujem to mesto). Od "shopinga" seveda nisem imel nič, glühwein (kuhano vino) na Hauptplazu me je pa nekako držal pokonci, čeprav sem 100%, da mi je dajala vročina. Ko smo se vračali domov in smo se spotoma zapeljali skozi McDonalds drive-in, sem opazil veliko pomankanje apetita (kjub temu da cel dan nisem jedel skoraj nič, sem se po enem big macu že tako najedel, da nisem mogel še krompirčka pojest). In pa napade me ubijalski glavobol.
No, ko pridem domov, si zmerim vročino (37,0°), vzamem aspirin in grem spat. Čez četrtek se mi vročina giblje od 37,5° do 38,2°, glavobol je manj napadalen kot dan poprej, a vseeno prisoten, apetita ni in pa grlo me ubija. Mama mi je skuhala tri vrste čajev, zelenega, šipkovega in konopljinga. Borba se ni končala do večera.
Danes zjutri: brez vročine. Kot ponavadi mi je uspelo bolezen premagat v enem dnevu. Ampak glede na to, kako šibko zdravje imam še danes, si nisem mogel privoščiti iti v Celje, kljub pomembnosti tega dne (zaden petek pred počitncam, fizika vaje, dostava blaga v Jazz, ...). In pa zamudil bom predbožičen party pri Tinci =/.
Priznam pa, da sem se z zdravjem tudi igral. Čez kratke rokave imam samo bundo, kljub dežu sem pogosto kar v allstarkah (usoda je želela, da se mi ravno zdaj utrga vezalka na bulerjih) itd. itd...
Ampak to je moje fizično zdravje. Zaradi neprestanega dežja me je pa načelo tudi psihično. Ravno danes sem poslušal po TV, da ima več tednov trajajoč dež na vremensko občutljive (seveda tu nastopim jaz) zelo negativen vpliv. Pojavi se večja potreba po spancu in sladkem, nejevolja in slabavolja, razdraženost tudi zaradi malenkosti...
Za šibko angino sem bil v večji meri kriv sam. Ampak za psihično zdravje, pa nisem. Če bo šlo vse tako naprej, se znam znajdit še v norišnici.
nedelja, 14. december 2008
The curious incident of a dog in Nova Cerkev, 2. prizor
Drama se nadaljuje. V drugim prizoru so v glavnih vlogah JOZO, VOZNIK MODREGA KOMBIJA in NEPOČESAN ELEKTROMETALC.
Povzetek iz 1. prizora: NEPOČESAN ELEKTROMETALCsprehaja JOZOTA. Ta, ko zagleda sosedovega psička, se izmuzne iz povodca in sledi psu do njegovega doma, ga napade in poškoduje, HISTERIČNA ŽENSKA tuli in kliče ELEKTROMETALCA na pomoč, ta prežene lastnega psa, HISTERIČNA ŽENSKA ELEKTROMETALCA obtoži agresije nad drugimi psi in neobvladanja lastnega psa, on pa njo histerije in lažnih obtožb.
2. prizor:
NEPOČESAN ELEKTROMETALC ponovno sprehaja psa, hodi po sicer mirni ulici, ko se proti njemu zapelje moder kombi. Ta se vzporedno z njim ustavi in odpre se šipa, iz nje pa VOZNIK, ki ni nihče drug kot sin HISTERIČNE ŽENSKE, zatuli glasen "Alo!" Jozo ne laja, ignorantsko kot lasnik vleče naprej in ovohava živo mejo. Na voznika se sploh ne ozira.
NEPOČESAN ELEKTROMETALC (zdolgočaseno, med prebiranjem sms-a): Ja?
VOZNIK MODREGA KOMBIJA (se trudi zveneti vljudno, čeprav ga žre jeza): Zakaj spoščate psa tule gor?
NEPOČESAN ELEKTROMETALC: Nič ga ne spuščamo, nikoli. Pes nam včasih uide, a še to takrat, ko si odpre vrata. Ta ponavadi zaklenemo, a včasih tudi pozabimo.
VOZNIK MODREGA KOMBIJA (zmeden nad nepričakovanim odgovorom): Aja, vam uide...
NEPOČESAN ELEKTROMETALC (sluti, kam namiguje, a še vedno zre voznika naravnost v oči, počasi se prebujajo stare zamere): Ja.
VOZNIK MODREGA KOMBIJA (s hitrimi kretnjami in nenavadno ponižnim glasom): No hvala... Nasvidenje.
VOZNIK se odpelje dalje proti domu, NEPOČESAN ELEKTROMETALC pa nadaljuje sprehod in končno odgovori na sms. JOZO se dela, kot da se ne bi zgodilo nič.
Konec 2. prizora.
Vaja za maturo:
- Označite Jozota, kot se pokaže v 2. prizoru.
- Menite, da je materi od Nepočesanega elektrometalca ponovno ušel pes? Kaj se je po vašem mnenju zgodilo?
- Bi morala mati Nepočesanega elektrometalca spremeniti način življenja in poskrbeti, da ji Jozo ne bi več uhajal vsak dan?
- Kako razumete konec prizora? Je možno, da se kuje nova zarota?
- Bi moral Jozo odreagirati? Zakaj je po vašem mnenju ravnal, kot je?
sreda, 10. december 2008
Avant-garde
In končno že dolgo obljubljen članek o avantgardi. Predstavil bom glasbeno plat pojma, ki ga sigurno poznate iz ure slovenščine. Torej definicija je enaka. Bistvo je prelom s tradicijo. Najdemo nenavadne zvoke, nenavadne harmonije, pogosto disharmonije, inštrumentalni in melodični eksperimenti, growl ali scream itd. In zelo rada se navezuje na metal in jazz (avant-garde metal in free jazz). Obstajajo tudi različice avantgadre pop(Björk), avantgarde rap, avantgarde punk... "Čista" avantgarda, brez primesi, je pa zelo zelo redkim posljušljiva.
Diablo Swing Orchestra
Zvrst: avant-garde metal, symphonic metal
Država: Švedska
Na hitro: Visok operni vokal, včasih v švedščini, včasih angleščini, moški back vokal, nagajiv nepozaben akustičen bas, ne preveč agresivna kitara ... In dosti plesne glasbe (metal valček, avantgarde boogie =D ).
Ephel Duath
Zvrst: Avant-garde jazz/metal
Država: Italija
Na hitro: Skupina, ki je zamenjala akustične jazz inštrumente z električnimi in čiste melodične vokale s screamom.
John Zorn
Zvrst: free jazz, avant-garde
Država: ZDA
Na hitro: Saksofonist iz Amerika, katerega glasbeno obzorje nima meja. Lastna glasba vsebuje vse od avant-garde do rock'n'rolla, tradicionalnega do free jazza ter do čistih eksperimentov. Njegovi projekti, kot so Masada (free jazz z izraelskimi melodijami) ter Naked City (grindcore), pa nekako sortirajo njegov okus.
Mr. Boungle
Zvrst: experimental, avant-garde
Država: ZDA
Na hitro: Nenavadna besedila? Puščavsko iskanje Tehno Alaha? Izmislite si še kakšno podobno kombinacijo in pred vami bo Mr. Boungle.
Sleepytime Gorilla Museum
Zvrst: experimental, avant-garde, art rock, rock in opposite ... nedoločljivo
Država: ZDA
Na hitro: V svojih komadih preizkušajo najrazličnejše zvoke, tudi iz doma narejenih inštrumentov. V glasbi je prevlada kitare in violine. Največ je ženskih vokalov, (redkeje) pa se pojavla tudi hiter growl.
Stolen Babies
Zvrst: avant-garde metal, dark cabaret, experimental
Država: ZDA
Na hitro: Prelep ženski vokal zelo rad zamenja njen še čudovitejši scream, spremljavo harmonike pa hitra in agresivna kitarca. A vedo je v ozadju tudi akustičen bas, ki ga sošolci večkrat slišite med poukom. Agrh.
The Tiger Lillies
Zvrst: dark cabaret, avant-garde, experimental
Država: Britanija
Na hitro: Nekaj bolj nenavadnega, čudnega, preverznega, agresivnega, žaljivega, smešnega, ciničnega, sarkastičnega, ekstravagantnega še v življenju nisem videl ali slišal. Cabaret v izvedbi treh moških. Za pevca/harmonikaša sem bil nekaj mesecev prepričan, da je kastriran. Ni. Vsekakor pa nekaj najbolj izvirnega, kar sem v življenju slišal.
Unexpect
Zvrst: avant-garde metal
Država: Kanada
Na hitro: Sedemčlanski band, kjer vsak posameznik izstopa. Izmenjujejo in izpopoljnjujejo se trije vokali: ženski dva moška screama/growla in basist s svojo devetstrunsko kitaro preprosto raztura. Glasba je disharmonična in harmonična hkrati, pa veliko je zapletenih akordov v hudo zahtevnih hitrostih.
ponedeljek, 10. november 2008
Nenavadna trikotniška neenakost
Tako bi lahko ocenili moje razpoloženje zadnjih nekaj dni. nejevolja >= sreca + norost. Ponavadi je ravno norost >= sreca + nejevolja pri meni... Imel sem blazno naporen teden, pa še trije taki me čakajo. WTF četrti letnik?
Sem ravno prebral Čudovitega Feliksa, ki se mi je v lajfu najbolj vlekla do zdej. Ne morem reči, ni slaba knjiga, ampak že to, da mi je vsiljena, me je odvračalo... Kaj bo šele s Privzetnostjo in pristranostjo.
Drgač pa kaj je kaj novega? Odnorelo mi je: četudi še zmerom poslušam metal, sem se kr fejst vrgel na psytrance in hardstyle ... Vem da me bo minil, tako kot me je tudi za free jazz, ampak dokler me ne... (Sumim, da je za vse skupaj krivo, da sem tri tedne zaporedoma bil v Leplacu. Jebemti, cleek.)
Če špila kdo Red Alert 3, naj mi tule pod commente napiše, da bomo začel mal prek neta geekat, prav fajn stvarca je. =)
Sem ravno prebral Čudovitega Feliksa, ki se mi je v lajfu najbolj vlekla do zdej. Ne morem reči, ni slaba knjiga, ampak že to, da mi je vsiljena, me je odvračalo... Kaj bo šele s Privzetnostjo in pristranostjo.
Drgač pa kaj je kaj novega? Odnorelo mi je: četudi še zmerom poslušam metal, sem se kr fejst vrgel na psytrance in hardstyle ... Vem da me bo minil, tako kot me je tudi za free jazz, ampak dokler me ne... (Sumim, da je za vse skupaj krivo, da sem tri tedne zaporedoma bil v Leplacu. Jebemti, cleek.)
Če špila kdo Red Alert 3, naj mi tule pod commente napiše, da bomo začel mal prek neta geekat, prav fajn stvarca je. =)
sobota, 1. november 2008
Teden izolacije od računalnika
Od sobote zjutraj do danes me ni bilo doma (kar verjetno niste opazili =P ...). V soboto in nedeljo sem delal (sivi trg, informacije ne izdajam, le da sem bogato služil...), ostali čas sem pa posvetil misiji nemogoče. Oz. dvema misijama nemogoče.
- prebrati maturitetno knjigo Čudežni Feliks (lahko se pohvalim, da sem na 220 strani in trudim se biti fanatično optimistično navdušen nad knjigo, saj je Prevzetnost in pristranost baje hujša...)
- preseliti babico iz stare hiše, ki je študijsko primerna za eksempla nečesa popolnoma toplotno neizoliranega, v novo hišo, ki leži 3m stran, je topla in ima od srede dalje TV s kabelsko (v tastari je neka pokvarjena antena in se da gledat samo TVS1 in še ta je črno-bel...)
Seveda mi ni niti ena misija uspela. Knjiga je mučna, babica pa trmasta. Sem pa sam (no, dve noči mi je še družbo delala sestra Alenka, a glede na to, da mi je večkrat zasedla pilota, je nisem bil preveč vesel) kraljeval novi hiši. Neverejetno sem užival. Preden smo dobili kabelsko, sem bral Feliksa, kasneje gledal TV itd. V petek sem še delal 7h, v soboto pa so prišli stari po mene, da smo šli po grobovih (o tem, kako mrzim dan spomina na mrtve v kakšni drugi objavi).
In ta zgodba ima bistvo: čimprej se odseli!
torek, 21. oktober 2008
Türk
- Slovenija ni tvoja država
- kraljice se ne potegne nazaj, že zato ker je dama
- vlada je veja oblasti v Sloveniji, ki si zasluži le dva predstavnika na celem sprejemu? Kaj je pa Cvikel?
- ...
Kaj smo volili?
sreda, 15. oktober 2008
Naša bajta
vhod
dvorišče
začasna kuhinja
stara kuhinja
bivša predsoba (Jozotov predprostor)
moja kopalnica
ponedeljek, 13. oktober 2008
To ni
To ni državljanska nepokorščina ali pa gladovna stavka, preprosto skorajda nimam možnosti česarkoli napisati. V sobi nimam interneta, zgoraj pri sestri (kjer sem ta trenutek) dela, če je plima, foter pa me ne spusti zraven.
Zakaj?
Preprosto prenavljamo hišo. če bi zdaj bil kak sošolec pri meni, se pa res do konca življenja ne bi znebil nadimka klošar. =D
Slike mam, sam ne na tem računalniku, vas pa kmalu šokiram tudi z njimil.
nedelja, 21. september 2008
Alternativna štiri leta
Dobili smo to, kar si Slovenci zaslužimo.
Nekoga, ki si bi Slovenijo lastninil.
In nekoga, ki bo zopet vladal iz ozadja.
Na zunaj pa nekoga z lepim nasmehom.
In ko berem vse bedaste komentarje, ki so napisani na RTV pod novico o rezultatih, je to dejansko to, kar si Slovenci zaslužimo.
petek, 19. september 2008
Homo politicus
Tukaj se seveda v prvi vrsti strinjam z Aristotlom. Vsak državljan RS, ki ima volilno pravico, je, kot je g. predsednik Turk rekel, njegova dolžnost in pravica, da se volitev udeleži. Smo politična bitja in kot je že večkrat rekel g. Janša: volitve so praznik za demokracijo. Pojdite volit, ne se pustit zavajat. Čeprav me je na blogu večkrat zavedlo in sem precej očitno predstavljav svojo politično pripadnost, vseeno pravim, da volite po svoji vesti, kot se vam zdi najbolje. In če ne volite, nimate nikakršne pravice se bunit.
Sicer pa politika je eno, družba in kolegij pa drugo.
Za na trenutke težke izjave in mogoče za nekatere celo žaljive, se opravičujem.
Lp do nedelje!
torek, 2. september 2008
Absurd! Kretenizem!
Absurd in podlost, za katerega SSKJ preprosto nima izraza, je v Sloveniji na tako visoki ravni, da ne veš več, če bi lahko v miru prdnil, da ne boš takoj obtožen uporabe biološkega orožja za množično pametovanje!
In v nekaj sem popolnoma prepričan: šakali in njihova totalitarna ideologija nas bo pogubila.
Sicer pa, kaj za vraga ima nek kretenski novinar iz države, o kateri nočem ničesar več slišat, objavlat oddajo pred tako pomembnim dogodkom, kot so volitve. Zakaj? Korupcija. Lek do? Šakali. In reče, da je bila namenjena le Fincem, ker je to tudi občutljiva tema za njih. ZAKAJ JE POTEM TO EDINA NOVICA MED VEČ KOT TRI MILIJONE DRUGIMI, KI JE PREVEDENA V ANGLEŠČINO? Ne verjamete, poglejte sami!
In zakaj so v navedkih citati le simpatizerji politične levice, ki bi lahko enega tako skorumpiranega novinarja nafilali z vsem? Kje najde dlake na jeziku eden od govorcev v reportaži, ko reče, da je J sigurno Janez Janša, ker je strokovnjak za obrambo? In ga vpraša novinar kako to ve? "KER PAČ VEM". Je to odgovor?
In objavi nekaj, kar bo na sodišču šele naslednje leto, volitve so pa čez tri tedne ...
In ta novinarček je član Socialdemokratov! Vsi ti socialisti so povezani v evropsko socialistično stranko (nevem kako se uradno reče...), tudi naš SD.
In potem tole:
YLE je finska javna televizija, torej je v državni lasti, financira pa se iz TV-naročnin. Imajo štiri programe. Včerajšnjo oddajo, ki je bila predvajana na TV 1, naj bi si v najbolj gledanem terminu ogledalo 479 tisoč gledalcev. Gledanost programa je po navadi 20-odstotna. Direktorja televizije izbirajo politične stranke, novinarji pa so neodvisni. Direktor Jungner je član socialnih demokratov, včasih pa je delal pri nekdanjem predsedniku vlade.
torek, 26. avgust 2008
Gradec
Čeprav pot do Gradca, ki traja le dobro uro, ni ravno potovanje, je to še najbolj primerna kategorija. Teta je šla na tečaj za 4h, jaz pa sem se potikal od Hauptplatza do Jakomini plazta, obiskal pet knjigarn (imam eno rusko trilogijo v nemščini, Wächter al kok je že naslov...), s teto pa sma pol šla še v Ikeo in City Center. In ena zanimivost je, ki jo lahko vsaj malce pozoren človek takoj opazi: blagajničarji dajejo kovance v roke. Bil sem pred izjemno veliko blagajnami in niti enkrat se mi ni zgodilo, da bi mi blagajničar/ka vrgel/la denar na pult, vedno dobiš v roke. Kako pa je v Sloveniji? Se vam je že kdaj zgodilo, da ste nastavili roko, da bi dobili drobiž, pa so kovanci prileteli pred vašo roko na pult, da ste jih pol kot butli dol pobirali enega po enega, za vami pa so kleli čakajoči? In pa še nekaj: V Avstriji sem kupil majhno slovensko zastavo, kakršne še v naši preljubi domovini nisem videl (baje je treba slov. zastavo prav iskat, če se jo hoče dobit =/ ).
Slovenci bi se morali resno zamisliti, če smo Slovenci, ali smo pa le navadni Slovani ali celo Slovaki, včasih tudi Rusi. =O
ponedeljek, 25. avgust 2008
sobota, 23. avgust 2008
Poletno čtivo
Tudi letošnje poletje nisem zadovoljen. Zadal sem si, da bom končno prebral četrto knjigo iz zbirke A Song Of Ice And Fire, pa mi ni uspelo, zatorej AFeast For Crows še vedno čaka na 632 strani. Ampak sem pa prebral celo vrsto pesniških zbirk, med njimi Zajca, Kosovela, Charlesa Baudelaira itd. Prebral sem tudi nekaj krajšega čtiva, recimo Svetlano Makarovič in njene Proklete kadilce ... Od malce dalših literarnih del pa so se mi v spomin vtisnile sledeče knjige.
Sidney Sheldon - Zaupaj mi svoje sanje
Vsekakor najboljša kriminalka, ki sem jo kadarkoli prebral. Zanimivo je, da pri tej knjigi ni bistveno, kdo je kriv, ampak kako dokazati, da po svoje ni kriv. Zato se na približno tretini že ve krivca, nato je velik del knjige posvečen sodni obravnavi, potem pa še del terapiji. Knjiga nam predstavi slabo poznano bolezen razcepljene osebnosti in naj bi celo temeljila na resničnih dogodkih. Predstavljajte si, da vaš drugi jaz, ki vsake toliko prevzame oblast nad vašim telesom, zagreši umor, nato pa spet oblast prevzamete vi in ne veste za nič, kaj se je zgodilo, dokler ni pred vašimi vrati policija? V Ameriki ta bolezen obsede en cel odstotek prebivalstva.
Eva Pacher- Čudoviti klon
Ena najboljših in najtežjih knjig, kar sem jih kdaj prebral. Povem vam, če imate slab želodec, se je izogibajte na metre! Sadizem, mazohizem, zoofilija, biseksualnost, fetišizem, incest ... vsega mogočega in nemogočega. S pridihom znanstvene fantastike predstavlja svet, v katerem vladajo moški, ki še edini vsebujejo zdravo pamet. Ti moški so preživeli vojno med spoloma, ki so jo ženske več let zmagovale, dokler se ni kazalec obrnil. Ženske so se gensko nato tako spremenile, da so bile neplodne in tudi popolnoma neprivlačne. Seveda so jih pobili, nato pa začeli z starimi geni in kloniranjem ustvarjati ženski spol. Telo je bilo popolno, brez napake, a ženski duh je bil pa poškodovan. Zato so ženske kategorizirali v štiri skupine:
- pestunje, ki niso vredne prave ljubezni in so na svetu le za to, da pomagajo moškim pri delu
- psice, visoko na družbeni lestvici, več let vzgajane v to, da znajo ljubiti tudi na tisoč načinov
- Matere, v knjigi sem spoznal samo eno, nejna vloga je bila učiti psice in pomagati Vrhovnemu (najvišji verski predstavnik)
- soproge, popolne ženske, ki jim je še ni uspelo nikoli ustvariti
Zgodba se nato odvija okoli psice Barbi, čez njeno spolno učenje, nato pa na pripravo, da bo izpolnila prerogbo.
Garth Nix - Sabriel
Odlična fantazijska pustolovščina, ena redkih izvirnih na tem področju. Predvsem me je prevzela zaradi povezave z nekromantijo, vedo, na katero ostali žanri presneto radi pozabljajo. Zgodba se odvija o deklici Sabriel, ki se kot popolna tujka vrne v svoje rodno kraljestvo, da reši svet in svojega očeta pred zlom, kakršnega še ni bilo.
Če ste kaj od tega že prebrali ali imate namen, mi dajte to sporočit pa začnemo kakšno debato. =)
sreda, 20. avgust 2008
Veliko soočenje
In danes nas ob 20.00 čaka uro in pol dolgo soočenje dveh osebkov, ki imata največ možnosti vladanja v nalslednjih štirih letih in jima ankete najbolje kažejo. Spet bo soočenje v okviru oddaje Tarča, tako kot pred štirimi leti, ko je Janša besedno in psihično popolnoma uničil in osmešil zdaj že politično mrtvo osebo Toneta Ropa. Strokovnjaki pravijo, da bodo volitve odločila prav takšna soočenja, saj še vedno večina ljudi spremlja največ TV in takrat se bo velik procent neodločenih le odločilo. Kdo bo koga letos držal v šahu? Bo kdo osmešen? Bomo videli.
Imam pa tukaj nekaj podatkov, ki so me presenetili. Vedel sem, da nam kazalci bolje kažejo, kot pred 4 leti, a da tako dobro?
Konec mandata Janševe vlade (maj 08):
- povprečna neto plača: 882€
- delež brezposelnih: 6,5%
- število zaposlenih (v tisočih): 879
Konec mandata Drnovšek-Ropove vlade (januar 05):
- povprečna neto plača: 715€
- delež brezposelnih: 10,4%
- število zaposlenih (v tisočih): 805
Rast BDP (bruto domač proizvod) v %:
2007 - 6,1
2006 - 5,7
2005 - 4,1
2004 - 4,4
2003 - 2,8
2002 - 3,7
2001 - 3,1
Rast inflacije v %:
2007 - 5,6
2006 - 2,8
2005 - 2,3
2004 - 3,2
2003 - 4,6
2002 - 7,2
2001 - 7
Čakalne dobe v UKC Ljubljana:Operacija sive mrene l. 2005: 12 mesecev
Operacija sive mrene l. 2008: 30 dni
Operacije na odprtem srcu l. 2005: 180 dni
Operacije na odprtem srcu l. 2008: 19 dni
Magnetna resonanca abdomna l. 2005: 45 dni
Magnetna resonanca abdomna l. 2008: 60 dni
Magnetna resonanca skeleta l. 2005: 19 mesecev
Magnetna resonanca skeleta l. 2008: 150 dni
Čakalne dobe v UKC Maribor:
Operacija sive mrene l. 2005: 420 dni
Operacija sive mrene l. 2008: 30 dni
Ortopedska operacija endoproteza kolka l. 2005: 755dni
Ortopedska operacija endoproteza kolkal. 2008: 410 dni
Pregled z magnetno resonanco l. 2005: 270 dni
Pregled z magnetno resonanco l. 2008: 156 dni
Nerešene sodne zadeve, brez prekrškovnih (vsa sodišča skupaj):
31.12.2000: 533.000
31.12.2004: 567.000
31.12.2007: 492.000
30.6.2008: 451.000
Vir: Reporter
In potem nas naša nova alternativna politika (levica) prepričuje, kako slabše živimo in kako bolje bomo živeli, ko nam bodo vladali oni. Res, komaj čakam soočenje.
torek, 19. avgust 2008
Slovenci 1. na Olimpijadi glede na število prebivalcev
Noro, neverjetno, super, odlično! Neverjetno, kako zelo športen narod smo. Tale članek je izšel, ko smo imeli le 4 medalje:
Vir: RTV Slovenija
In zdaj jih imamo 5! =) Nekje sem zasledil podatek, mogoče celo na BBC, da bi Kitajci morali imeti 650 medalj, da bi nas prehiteli. In kjub vsemu smo tako zahtevna publika? Kaj sploh želimo? Po rezultatih prehiteti države, ki imajo nekajkrat več prebivalcev kot mi? So športi, v katerih blestimo in so športi, v katerih smo zanič. Zakaj ne bi raje vlagali denar in promocijo tja, kjer se nam izplača? Recimo hokej, atletika, kljub vsemu še rokomet, košarka ... ?
nedelja, 3. avgust 2008
Elektrizirana Nova Cerkev
Zadnič se mi je Jerac zbadljivo nasmihal, ko sem rekel, da sem izključil komp zaradi bližajoče nevihte. Pa ga jaz presenečen vprašam, če on to nikoli in je ponosno zatrdil da ne in da kakšna mala verjetnost je, da bi ravno v njegovo, glede na to koliko višjih stavb in blokov je naokoli.
Ampak zadeva ne drži. In ne bom navajal spet neke teorije, ampak čista praksa. Naša preljubna Nova Cerkev je blazno strelam privlačna vas. Skoraj, če ne kar sigurno, vsako leto tukaj tudi udari. Ravno predvčerajšnem je usekala v cerkev (spet, le zakaj mislite, da se vas imenuje "Nova" Cerkev?). Župniku je skurilo vso ozvočenje, zvonik itd., ampak mu je le nekako dans uspelo mašo izpeljat in zvonove usposobit. Pred kakšnim letom ali več je urezalo daljnim sosedom v nevzdrževan strelovod. Skurilo jim je vse, ravno tako pa tudi našim sosedom, ki so recimo 100m oddaljeni od njih: telefonsko linijo, internet, kabelsko ... vse. Sreča, da ni nam. Prav tako je pred trem ali štirim letim usekalo v kozolec na bližnjem travniku (zanimivo je, da sta na travniku dva kozolca, zelo blizu ležeča, in urezalo je v manjšega). Zatorej če bi recimo v Konjicah usekalo v sosednji blok, bi lahko skurilo lepemu delu okolice.
In jaz se pač zazihram, kurc, bolje kot pa kakšen mesec potem ostati brez kabelske, interneta in telefona, lahko pa še zaradi česa drugega.
Ampak zadeva ne drži. In ne bom navajal spet neke teorije, ampak čista praksa. Naša preljubna Nova Cerkev je blazno strelam privlačna vas. Skoraj, če ne kar sigurno, vsako leto tukaj tudi udari. Ravno predvčerajšnem je usekala v cerkev (spet, le zakaj mislite, da se vas imenuje "Nova" Cerkev?). Župniku je skurilo vso ozvočenje, zvonik itd., ampak mu je le nekako dans uspelo mašo izpeljat in zvonove usposobit. Pred kakšnim letom ali več je urezalo daljnim sosedom v nevzdrževan strelovod. Skurilo jim je vse, ravno tako pa tudi našim sosedom, ki so recimo 100m oddaljeni od njih: telefonsko linijo, internet, kabelsko ... vse. Sreča, da ni nam. Prav tako je pred trem ali štirim letim usekalo v kozolec na bližnjem travniku (zanimivo je, da sta na travniku dva kozolca, zelo blizu ležeča, in urezalo je v manjšega). Zatorej če bi recimo v Konjicah usekalo v sosednji blok, bi lahko skurilo lepemu delu okolice.
In jaz se pač zazihram, kurc, bolje kot pa kakšen mesec potem ostati brez kabelske, interneta in telefona, lahko pa še zaradi česa drugega.
torek, 22. julij 2008
Ko si vsepovsod črna ovca
A ni to nenavaden občutek? Dejansko je moteč, ko se kdaj potrudiš in ti nihče ni hvaležen, ko kdaj želiš spregovoriti lepo besedo, pa te ošini le mrk pogled. Po drugi strani pa bogat občutek, ko si sam, čisto sam in veš, da imaš prav. Pa ni to aroganca, dejansko je to bistvo, če si freak. Pa tudi če v resnici nimaš prav in te želi napasti potrtst, veš, da nekje drugje obstaja še en podoben freak, kot si ti, in veš, da v končni fazi le nisi sam.
Doma sem dejansko črna ovca, a se nikoli ne počutim sam. Vam dam primer. Danes zjutraj sem peljal psa na sprehod in grem mimo sosedov, s katerimi sem še pred leti lahko spregovoril kakšno besedo. Starejša gospa na balkonu me zagleda, nasmeh ji zbledi in se počasi odpravi v hišo. Ravno pred vrati se še enkrat obrne in me pogleda točno v oči. Jaz se nasmejim in jo vljudno pozdravim, dovolj naglas, da me je slišala, in ona se obrne in odide notri. In pol se zamislim, koga bolj ne prenese, mene ali Jozota. Jaz veljam v Novi Cerkvi za največjega narkomana, zabediranega satanista in nočnega vandalista, Jozo pa morilca mladih mačk in srn, brezkompromisnega pretepača, brezobzirno seronjo, napadalca na ljudi in celo takšno pošast, ki ugrizne domače.
In lepo vam povem. Nisem narkoman, čeprav večkrat rad kej spijem, nisem satanist, čeprav ne najdem smisla v krščanstvu in nisem nočni vandalist in nacist, kriv raznih nazi-grafitov, poteptanih potk itd.
Sem pa čudak, freak, katerega problem ni, da ga nihče ne razume, ampak problem je, da ga nihče noče razumet.
In Jozo ni ubil niti ene mlade mačke, ker jih ima rad in se jih celo boji, čuti posebno spoštovanje do njih. In prav tako ne pomeni, da če se rjav pes podi po gozdu in lovci najdejo poginule srne, da je to ravno rajv pes in da je ravno tisti rjavi pes Jozo! In psi se preprosto tepejo. Še posebej zdej, ko se psice gonijo. In psi pač serjejo vsepovsod, jaz se trudim iti v gozd, da tam opravi potrebo (čeprav tudi tega v naši občini ne bi smel), a pač moji mami včasih zbeži. Ni pa res, da je vsak pasji drek v tej Starokopitni Cerkvi njegov. Samo enkrat je ugriznil človeka in to našega soseda, starega okoli deset let in to zato, ker ga je nejprej dražil, potem pa bežal pred njim, kot kakšen plen, imela pa sta tudi neporavnane račune iz Jozotove mladosti. In tudi ta sosed se tega zaveda in njihova družina je ena redkih, če ne edina v Novi Cerkvi, ki ima Jozota še mogoče rada (poleg nas, seveda). IN JOJ, to kar sem zadnič slučajno slišal od čenč, BAJE JE JOZO POGRIZEL ŽE CELO DRUŽINO! Ja pizda, fotra se boji kot satana, men si ne upa zob pokazat, ker ve, da bi ostal brez njih, mojo mamo ima preveč rad, tako rad, da ne je, dokler ne pride domov, sestre pa za njega doma sploh ne obstajajo.
A kaj vse zveš, vidiš in začutiš.
Doma sem dejansko črna ovca, a se nikoli ne počutim sam. Vam dam primer. Danes zjutraj sem peljal psa na sprehod in grem mimo sosedov, s katerimi sem še pred leti lahko spregovoril kakšno besedo. Starejša gospa na balkonu me zagleda, nasmeh ji zbledi in se počasi odpravi v hišo. Ravno pred vrati se še enkrat obrne in me pogleda točno v oči. Jaz se nasmejim in jo vljudno pozdravim, dovolj naglas, da me je slišala, in ona se obrne in odide notri. In pol se zamislim, koga bolj ne prenese, mene ali Jozota. Jaz veljam v Novi Cerkvi za največjega narkomana, zabediranega satanista in nočnega vandalista, Jozo pa morilca mladih mačk in srn, brezkompromisnega pretepača, brezobzirno seronjo, napadalca na ljudi in celo takšno pošast, ki ugrizne domače.
In lepo vam povem. Nisem narkoman, čeprav večkrat rad kej spijem, nisem satanist, čeprav ne najdem smisla v krščanstvu in nisem nočni vandalist in nacist, kriv raznih nazi-grafitov, poteptanih potk itd.
Sem pa čudak, freak, katerega problem ni, da ga nihče ne razume, ampak problem je, da ga nihče noče razumet.
In Jozo ni ubil niti ene mlade mačke, ker jih ima rad in se jih celo boji, čuti posebno spoštovanje do njih. In prav tako ne pomeni, da če se rjav pes podi po gozdu in lovci najdejo poginule srne, da je to ravno rajv pes in da je ravno tisti rjavi pes Jozo! In psi se preprosto tepejo. Še posebej zdej, ko se psice gonijo. In psi pač serjejo vsepovsod, jaz se trudim iti v gozd, da tam opravi potrebo (čeprav tudi tega v naši občini ne bi smel), a pač moji mami včasih zbeži. Ni pa res, da je vsak pasji drek v tej Starokopitni Cerkvi njegov. Samo enkrat je ugriznil človeka in to našega soseda, starega okoli deset let in to zato, ker ga je nejprej dražil, potem pa bežal pred njim, kot kakšen plen, imela pa sta tudi neporavnane račune iz Jozotove mladosti. In tudi ta sosed se tega zaveda in njihova družina je ena redkih, če ne edina v Novi Cerkvi, ki ima Jozota še mogoče rada (poleg nas, seveda). IN JOJ, to kar sem zadnič slučajno slišal od čenč, BAJE JE JOZO POGRIZEL ŽE CELO DRUŽINO! Ja pizda, fotra se boji kot satana, men si ne upa zob pokazat, ker ve, da bi ostal brez njih, mojo mamo ima preveč rad, tako rad, da ne je, dokler ne pride domov, sestre pa za njega doma sploh ne obstajajo.
A kaj vse zveš, vidiš in začutiš.
sobota, 19. julij 2008
Dnevnik Bonnie & Clyde
Dolgo sva že premišljevala, da bi naredila nekakšen skupen dnevnik, skupen projekt in tudi sva. Ampak je bil samo v pisani obliki, pravi zvezek-dnevnik =D, nenamenjen javnosti. A blog-dnevnik pa je. Kako bo vseskupaj zgledalo, nima nihče od naju ideje, a bova spontano pisala skupne trenutke in skupne bedarije. Pisan je na Tinco, Bonnie, a sem vseeno član lopovske ekipe =D
Torej, lepo vabljeni na: Dnevnik Bonnie & Clyde - http://blog-dveh-lopovov.blogspot.com/
Torej, lepo vabljeni na: Dnevnik Bonnie & Clyde - http://blog-dveh-lopovov.blogspot.com/
sreda, 16. julij 2008
Bicikl dan
Še zdej me rit boli. Dolgo že piciklarim, a vedno bol umirjeno, največ dve uri na dan in največ šest ur na teden, povprečno no... Danes se mi je pa rahlo utrgal, in sem izbral pot Nova Cerkev -> Leskovec -> Celje -> Žalec -> Celje -> Leskovec -> Nova Cerkev.
In nadvse razburkan dan je to bil. Od doma sem s Tjašo in Katjo, ki sta tut mal piciklarili in se pri meni oglasili na sok, šel v Vojnik k Tjaši domov za nekaj minutk, se tam zagovoril, nato direktiva v Leskovec k babici. In pač kot vedno zgleda pri babici: kavica, nekaj piškotkov in čvek, zato sem prispel v Celje šele ob dvanajstih. In srečam Iršiča ter Gračnerja po dolgem času, ko jih drugače, če se mi ne bi mudil, nikoli ne bi, in smo se začvekal ob piru, da sm odrino iz Celja šele ob enih proti Žalcu.
In ni ga lepšega, kot na poti skozi Petrovče, kjer te fakin nobeden ne pozna, prepevat od Johna Fogertya Rockin' all over the world
(Well I like it, I like it,
I like it, I like it,
I la-la-like it, la-la-la,
here we go-oh! Rockin' all
over the world!)
ter od Six Feet Under grovlat No Warning Shot
(Undercover killing spree - no warning shot
Die motherfucker, die, die
Die motherfucker, die, die
Die motherfucker, die, die
I'll put a bullet between your fucking eyes). In boli te kurac, če te folk čuden gleda (več, beri spodaj razmišljanja =D ).
Pridem v Žalec, pokličem Ajdo, naj pride po mene, ker sam ne bi nikoli najdo k njej domu. A srečam Špelo in Majo na kavi, Ajda pride (z Nino, ki je tut bla na obisku) do mene, se opravičim, ker sem pač mogo ostat še z njima na kavi, mi pokažeta pot in greta naprej. Se tam začvekamo, pridem do Ajde mal pred drugo uro, se tam začvekamo, prezezamo, pijemo najboljšo ledeno kavo sploh itd. do ene pol šestih. Se le nekak spravim v Celje, tam se še v XXX ustavim na enem pivcu, nato pa spet babici, ker sem ji obljubo, da se nazajgrede še enkrat oglasim. Se okrepčam z domačim kruhom in domačo bunko (moje kosilo, ob ... am ... sedmih =D ), začvekam se do skoraj osmih, odrinem, po poti srečam Andrejo po kakšnih dveh letih, mi pove kak zgleda v rumeni vojniški stavbi (dela tam, da ne bo pomot =D ), grem domu, vmes me kliče Metka, da je v Novi Cerkvi in da naj pridem kej naokol, tak da komi doma vodo spijem in na TV II poslušam slovenske filharmonike, ko so igrali Čajkovskega, pol pa letim še v vas. Razburljiv in nadvse prijeten dan. =) In zdaj se učim pisat z starimi germanskimi runami, čisto ta prvimi =D ter razmišljam.
Razmišljam kakšni smo ljudje. Firbčno pristranski. Dejansko dokler ne vemo odgovora, nismo srečni.
Zakaj se nam zdi nekdo na cesti čuden? Ker ne vemo, zakaj je takšen, kot je. "A je nor? A se mu je zmešal? A je prizadet? A je samo upornik?..."
Danes sem za poskus poklekno čist sredi trga v Žalcu in šol na kolesu neki gledat, ko me je fukal, vmes pa škilo na okol, kak me folk gleda. Od daleč, ko jim ni bilo jasno, kaj delam, je bilo videt začudenje, nerazumljivost itd., pač "zaka nek frik kleči pa gleda biciklo?", ko pa so prišli bližje, in vidli, da me nekaj zajebava, pa je pač bil spet tisti "aha, kul, samo bicikel popravlja." In nasploh, ko večkrat v Celju vidimo tistega berača, ki po celem mestu ob sebi vozi bicikel in se pogovarja sam sabo. Zakaj? ZAKAJ?? In ker ne vemo zakaj, je takoj preprosto čudak.
Isto metalci. Zakaj poslušamo takšno agresivno glasbo, sam nek grrrrbhaaaaaraaaaaa raaa raaa, drrrm drrrm, nekaj čisto neposlušljivega, pizda smo čudaki. Pa zakaj imamo tako dolge lase, če ima večina kratke?? Pa zakaj se oblačimo skos črno???? Zakaj?!?!?!!?!?!!!!11111
Pizda smo čudni.
In nadvse razburkan dan je to bil. Od doma sem s Tjašo in Katjo, ki sta tut mal piciklarili in se pri meni oglasili na sok, šel v Vojnik k Tjaši domov za nekaj minutk, se tam zagovoril, nato direktiva v Leskovec k babici. In pač kot vedno zgleda pri babici: kavica, nekaj piškotkov in čvek, zato sem prispel v Celje šele ob dvanajstih. In srečam Iršiča ter Gračnerja po dolgem času, ko jih drugače, če se mi ne bi mudil, nikoli ne bi, in smo se začvekal ob piru, da sm odrino iz Celja šele ob enih proti Žalcu.
In ni ga lepšega, kot na poti skozi Petrovče, kjer te fakin nobeden ne pozna, prepevat od Johna Fogertya Rockin' all over the world
(Well I like it, I like it,
I like it, I like it,
I la-la-like it, la-la-la,
here we go-oh! Rockin' all
over the world!)
ter od Six Feet Under grovlat No Warning Shot
(Undercover killing spree - no warning shot
Die motherfucker, die, die
Die motherfucker, die, die
Die motherfucker, die, die
I'll put a bullet between your fucking eyes). In boli te kurac, če te folk čuden gleda (več, beri spodaj razmišljanja =D ).
Pridem v Žalec, pokličem Ajdo, naj pride po mene, ker sam ne bi nikoli najdo k njej domu. A srečam Špelo in Majo na kavi, Ajda pride (z Nino, ki je tut bla na obisku) do mene, se opravičim, ker sem pač mogo ostat še z njima na kavi, mi pokažeta pot in greta naprej. Se tam začvekamo, pridem do Ajde mal pred drugo uro, se tam začvekamo, prezezamo, pijemo najboljšo ledeno kavo sploh itd. do ene pol šestih. Se le nekak spravim v Celje, tam se še v XXX ustavim na enem pivcu, nato pa spet babici, ker sem ji obljubo, da se nazajgrede še enkrat oglasim. Se okrepčam z domačim kruhom in domačo bunko (moje kosilo, ob ... am ... sedmih =D ), začvekam se do skoraj osmih, odrinem, po poti srečam Andrejo po kakšnih dveh letih, mi pove kak zgleda v rumeni vojniški stavbi (dela tam, da ne bo pomot =D ), grem domu, vmes me kliče Metka, da je v Novi Cerkvi in da naj pridem kej naokol, tak da komi doma vodo spijem in na TV II poslušam slovenske filharmonike, ko so igrali Čajkovskega, pol pa letim še v vas. Razburljiv in nadvse prijeten dan. =) In zdaj se učim pisat z starimi germanskimi runami, čisto ta prvimi =D ter razmišljam.
Razmišljam kakšni smo ljudje. Firbčno pristranski. Dejansko dokler ne vemo odgovora, nismo srečni.
Zakaj se nam zdi nekdo na cesti čuden? Ker ne vemo, zakaj je takšen, kot je. "A je nor? A se mu je zmešal? A je prizadet? A je samo upornik?..."
Danes sem za poskus poklekno čist sredi trga v Žalcu in šol na kolesu neki gledat, ko me je fukal, vmes pa škilo na okol, kak me folk gleda. Od daleč, ko jim ni bilo jasno, kaj delam, je bilo videt začudenje, nerazumljivost itd., pač "zaka nek frik kleči pa gleda biciklo?", ko pa so prišli bližje, in vidli, da me nekaj zajebava, pa je pač bil spet tisti "aha, kul, samo bicikel popravlja." In nasploh, ko večkrat v Celju vidimo tistega berača, ki po celem mestu ob sebi vozi bicikel in se pogovarja sam sabo. Zakaj? ZAKAJ?? In ker ne vemo zakaj, je takoj preprosto čudak.
Isto metalci. Zakaj poslušamo takšno agresivno glasbo, sam nek grrrrbhaaaaaraaaaaa raaa raaa, drrrm drrrm, nekaj čisto neposlušljivega, pizda smo čudaki. Pa zakaj imamo tako dolge lase, če ima večina kratke?? Pa zakaj se oblačimo skos črno???? Zakaj?!?!?!!?!?!!!!11111
Pizda smo čudni.
torek, 15. julij 2008
Ujma
Sem tiste sorte človek, ki v neurjih, nevihtah, poplavah in podobnih naravinih silah uživa. Poplave, ki so jeseni zajele Slovenijo, so meni vlivale takšen občutek zadovoljstva, da sem kar eno uro in pol bil na sprehodu s psom, skakal po lužah (oz. mlakah), puščal dežju, da me je celega premočil itd.
A nisem popolnoma nor, v takšnih situacjah preprosto pač uživam. Pa ne morem reči, da mi ni žal za družine, ki so ostale brez streh, pohištva, oken, sadovnjakov ... Ampak končno mati narava kaže svojo moč, se trudi ponovno prevladati. In tako pač je, človek in narava na žalost ne moreta več živeti v sožitju. Enkrat raste eden, drugič drug. Skupaj ne moreta.
In sigurno se najde kdo med vami, ki si misli: "če bi pa teb streho dvignal, sigurno ne bi takole veselo tipkal tole sporočilo." Ni res, sem dovolj nor, da bi. =D
Ampak včerajšna ujma ni bila ena tistih, ki bi me podobno prevzela. Prvi razlog je, da sem jo prespal. Čutil in zbudil sem se ob kakšnem močnejšem grmenju, a sem potem spet takoj sladko zaspal. Drugič, zjutraj me je čakalo delo, saj nam je zaradi nalivov spet klet poplavilo in sem moral z dvema gobicama cel bazen pretoči oz. preožmeti v lavurje in nato odnesti in zliti v wc-školjko. Tretič, slednji podatki so me šokirali in upam, da se 24ur motijo:
najmanj 13 ranjenih, 300 hiš močno poškodovanih, uničena četrtina slovenskih gozdov in ogromo pridelkov. Četrtina gozdov! Sploh si ne morem predstavljati, kakšna škoda je to. Nihče si ne more. Podatek upam da je hudo pretiran, ker na RTV Slo so rekli, da je šlo toliko kubikov lesa, kolikor ga drugače v celem letu posekajo.
Podatek iz RTV SLO (ki meni, navadnemu smrtniku, ne pove kaj dosti =/ ):
Največ materialne škode je nastalo na gozdovih, saj gozdarji ugotavljajo, da je v Zgornjesavinjski dolini uničenih okoli 100.000 kubičnih metrov lesa, od tega je 100 hektarov gozdov popolnoma uničenih. Gozdove bo treba očistiti, sicer se bo pojavil lubadar, ki bo povzročil nadaljnjo škodo, je dejal Mate. Uničeni gozdovi pomenijo katastrofo za posamezne kmetije, ki so se preživljale predvsem z gozdom, saj lahko po besedah gornjegrajskega župana Stanka Ograde na zaslužek spet upajo čez 50-70 let.
Kako se pa povprečni vaščan reši pred takšnimi katastrofami? Vremenologi za možnost neurja opozorijo 24h prej, torej imamo 24h časa, da se pripravimo. Drevesa se da pokrit, da jih toča ne sesuje, avto umaknat pod streho in ne pod drevo, da ga drevo ne zmučka itd. Hišo pa zavarovat.
A nisem popolnoma nor, v takšnih situacjah preprosto pač uživam. Pa ne morem reči, da mi ni žal za družine, ki so ostale brez streh, pohištva, oken, sadovnjakov ... Ampak končno mati narava kaže svojo moč, se trudi ponovno prevladati. In tako pač je, človek in narava na žalost ne moreta več živeti v sožitju. Enkrat raste eden, drugič drug. Skupaj ne moreta.
In sigurno se najde kdo med vami, ki si misli: "če bi pa teb streho dvignal, sigurno ne bi takole veselo tipkal tole sporočilo." Ni res, sem dovolj nor, da bi. =D
Ampak včerajšna ujma ni bila ena tistih, ki bi me podobno prevzela. Prvi razlog je, da sem jo prespal. Čutil in zbudil sem se ob kakšnem močnejšem grmenju, a sem potem spet takoj sladko zaspal. Drugič, zjutraj me je čakalo delo, saj nam je zaradi nalivov spet klet poplavilo in sem moral z dvema gobicama cel bazen pretoči oz. preožmeti v lavurje in nato odnesti in zliti v wc-školjko. Tretič, slednji podatki so me šokirali in upam, da se 24ur motijo:
najmanj 13 ranjenih, 300 hiš močno poškodovanih, uničena četrtina slovenskih gozdov in ogromo pridelkov. Četrtina gozdov! Sploh si ne morem predstavljati, kakšna škoda je to. Nihče si ne more. Podatek upam da je hudo pretiran, ker na RTV Slo so rekli, da je šlo toliko kubikov lesa, kolikor ga drugače v celem letu posekajo.
Podatek iz RTV SLO (ki meni, navadnemu smrtniku, ne pove kaj dosti =/ ):
Največ materialne škode je nastalo na gozdovih, saj gozdarji ugotavljajo, da je v Zgornjesavinjski dolini uničenih okoli 100.000 kubičnih metrov lesa, od tega je 100 hektarov gozdov popolnoma uničenih. Gozdove bo treba očistiti, sicer se bo pojavil lubadar, ki bo povzročil nadaljnjo škodo, je dejal Mate. Uničeni gozdovi pomenijo katastrofo za posamezne kmetije, ki so se preživljale predvsem z gozdom, saj lahko po besedah gornjegrajskega župana Stanka Ograde na zaslužek spet upajo čez 50-70 let.
Kako se pa povprečni vaščan reši pred takšnimi katastrofami? Vremenologi za možnost neurja opozorijo 24h prej, torej imamo 24h časa, da se pripravimo. Drevesa se da pokrit, da jih toča ne sesuje, avto umaknat pod streho in ne pod drevo, da ga drevo ne zmučka itd. Hišo pa zavarovat.
petek, 11. julij 2008
četrtek, 10. julij 2008
Nov blog
Ustvaril sem novo spletišče namenjeno le mojim stihom, spisom, besedilom s pridihom umetnosti in pisanim mislim. Lepo vabljeni v Ekspresijo smrti, filozofijo absurda in ledeni globus.
Camping at the Soča...
...but water in my tent (by Tjaša, melodija: Smoke on the water).
Nepozabno je bilo: bandi odlični, varnostniki kretenski, organizatorji pripravljeni, družba najboljša.
8 dni metala me je prerodilo, zbudilo, napolnilo z energijo, pobralo ves keš =D in razkrilo nove zanimive bande. Vsi so želeli najbolj izstopat, zato si videl naokoli moške oblečene v princesko z žago v roki, ženske ki so rezale lase drugim (seveda če so dovolili) in si iz las delale pasove, vikinge ...
Sreda:
Okoli pol dveh prispemo v Tolmin, ki je kljub še ne uradnem začetku kempa prepravljen s črno barvo in črno glasbo. Neverjetno je, kako se prilagodijo. V vseh lokalih se vrti metal in tokrat že bolj raznolik kot lani, ko so vsi si nabavili metallico, guns 'n roses ter best of 80s, tokrat si lahko slišal vse od norveškega blacka do britanskega powerja.
Šotor je bil sposojen in ko smo prispeli v kamping plac tudi postavljen (zahvale predvsem Špeli =) ).
Šotor je za šest oseb, a smo notri spali le Jernej, Ajda, Tanja in jst.
Kasneje popoldan smo šli na plažo ujeti zadnje žarke sonca, nato pa nazaj na osvežilno pijačo. =P
Bili smo v taki šumi, da se mi nekatere cote niti v celem tednu niso posušile, smo pa bili varni pred močnim soncem. Ponoči je deževalo.
Četrtek:
Na današnji dan se je Metal Camp 08 uradno začel, a bendov še vedno ni bilo. Baje se je v Beach Baru odvijala obletnica 5. rojstnega dne MC-ja, a mi tja nismo zajadrali. V bistvu smo dan preživeli v senci, veliko na plaži in dosti v Tolminu. Šli smo že tudi v prvi šoping.
Proti večeru smo tudi šli pogledat Beach Bar in sototočje Tolminke in Soče, a ni bilo pretirano veliko dogajanja.
Petek:
Povprečno preživet dan. Zbudili smo se okoli devetih zjutri, nato odšli na kavo v Tolmin. Tam smo v parkecu čakali na Sally.
Poslušat sem odšel Wintersun ...
... Six Feet Under (doličen nastop) in Carcrass. Na In Flames se mi ni dalo, čeprav jih je bilo od daleč še kar lepo slišat. Pri In Extremo sem pa že komiral =/
Sobota:
Glede bandov moj najljubši dan pa še dežja ni bilo =) Zjutri v Tolminu sva z Jernejem preizkuševala najin rog. Seveda sem ga moral tudi posojati na okoli...
Prvo sva si z Jernejem, ki ga je želodec že prav hudo matral, ogledala Finntroll. Na žalost sem zamudil velik del koncerta, a sem še slišal zadnjih nekaj komadov.
Sledili so Meshuggah z odlično izvedbo. Kljub poliritmičnosti benda sem vseeno celega prečupal, da je moj vrat naslednjih nekaj dni trpel.
Nato je nastopila Apocalyptica s svojimi štirimi čelisti in enim bobnarjem. Prvi trije komadi so bili zanič zaradi ozvočenja, a nato se je vseskupaj popravilo.
Med Iced Earth smo pavzirali, nato pa smo ši še na Amon Amarth. Nato sem moral čakati eno uro do Dark Fortress, ki so ob treh zjutraj nastopali na malem odru. S Sally in njenim tipom smo hodili med shopi vse do beach bara, kjer smo sprobali free rodeo.
Nato eden najboljših koncertov, Dark Fortress, folk je preprosto znorel.
Čez noč sem celo na plaži spoznal enega sokrajana, s katerim sma se prvič videla prav tu. Lol, pa še naj kdo reče, da je Nova Cerkev majhna!
Nedelja:
Če bi se dalo rečt, da sem se na soboto z alkoholom in vsem šparal zaradi odličnih bendov, za nedeljo to ne bi mogel reči, čeprav je bil tudi odličen dan.
A hudičevo fejst je dežval, najhuje pri Behemoth, ki so morali po štirih komadih prekinat. Na sliki se še vidi mosh-pit v publiki.
Citiram Nergala, glavo Behemothov:
"I just came off the plane from Slovenia. It was the first time ever we played at Metalcamp and let me tell you something - this must have been the craziest and at the same time most memorable festival in our career! We started with ‘Slaves Shall Serve’ and everything went pretty fine even though the monitors sucked and the whole show seemed to be a bit chaotic - but somewhere halfway thru the set all hell broke loose. When the intro to ‘Demigod’ started the clouds went pitch black and shortly after heavy rain and thunderstorms begun. The stage was literally flooded, everything was in water including us, our armors, guitars, amps - everything. But seeing the crowd goin’ completely berserk we obviously didn’t even think of heading off. We’d still go on with ‘Conquer All’ even though the weather conditions were really awful - then our amps started blowing up one by one, till there was simply no way to continue… but yeah, it was hell of an experience. Seems like we pissed off someone up there ha ha. Thanks to all of you out there who stayed in the battlefield to the end! We WILL come back next year with a complete show, you have my word for that!"
Še pred Behemoth so nastopali Korpiklaani, pri katerih je vreme še nekako uspevalo. Folk je bil navdušen, znoret, fukjen, vse...
Sally seveda v akciji.
Folk dobesedno na folku =D
Tjaša mela corps paint.
Halloween najboljšo sceno.
Zaradi deža se je vseskupaj spremenilo, zadnji band je baje igral vse do pol šestih zjutraj. Jaz sem nekako še zdržal do Opeth, pol bi pa naj bili Marduki, a jst sm sede spal za veggie pointom, nato pa komi našel do šotora =D
Ponedeljek:
Zame najmanj zanimiv dan, čeprav so me Soilwork pozitivno presenetili, Morbid Angel sem pa že itak od prej poznal in so bili vredni svojega imena.
Je bilo pa razburkano v Tolminu, kjer smo spoznali smešne Italjane z maskoto: veveričko iz Ice Age. Že dan prej sem jih videl v množici, ko so igrali Korpiklaani, in so tišali tisto bogo veveričko v luft. V našem reggie lokalu pa je bilo brutalno, ka vse so z njo delal.
Kadila je, pila je, se drla, ko je šla mimo kaka lepotica, umes umrla in so ji z cigaretnim dimom devali umetno dihanje, plezala po stenah itd.
Torek:
Zadnji dan bandov. Dopoldan je brutalno lilo, tako da sem moral z vrečko za smeti nad glavo v Tolmin. Ko smo prispeli tja, je po Murphyu seveda nehalo deževat, do konca dneva se je pa v bistvu že popolnoma zjasnilo. Folk je seveda izkoristil vsako novost na ekstremen način.
Pozno popoldan so že nastopali Biomechanical, ki so na CD-ju dosti bolši kot v živo, a vseeno niso bili slabi. Nato smo si šli pogledat Eluviete, ki so ponoreli množico. Imajo toliko različnih folk inštrumentov, da preprosto ne dohajaš več...
Za njimi so fušali Subway to Sally, da se direkt zbežal iz Main Stage, pol smo pa skupaj odšli na zaden koncert, zadnje headlinerje, Švedsko melodeath skupino Arch Enemy. Angela je dokazala, da zna grovlat celo bolje kot kdo drug ter Michael in David Amott, da sta še vedno neverjetno ujeta. Odličen koncert, odlična playlista, ubogi moj vrat.
Za njimi so nam organizatorji pripravili wnb presenečenje, da smo skupaj zapeli himno. Vzdušje je bilo prijetno, a himna sama je krneki.
Nato smo šli še zadnjič na plažo, nato zadnjič nazdravit, nato pa raje spat, saj nas je že zgodi čakalo pakiranje.
Sreda:
Zbudili smo se ob osmih, vsi brez moči vstati, pakirali in pospravljali šotor smo dobro uro pa pol, nato smo odšli v Tolmin na zadnjo kavo, z Jernejem in Sally pa nato domov z vlakom.
Nepozabno je bilo: bandi odlični, varnostniki kretenski, organizatorji pripravljeni, družba najboljša.
8 dni metala me je prerodilo, zbudilo, napolnilo z energijo, pobralo ves keš =D in razkrilo nove zanimive bande. Vsi so želeli najbolj izstopat, zato si videl naokoli moške oblečene v princesko z žago v roki, ženske ki so rezale lase drugim (seveda če so dovolili) in si iz las delale pasove, vikinge ...
Sreda:
Okoli pol dveh prispemo v Tolmin, ki je kljub še ne uradnem začetku kempa prepravljen s črno barvo in črno glasbo. Neverjetno je, kako se prilagodijo. V vseh lokalih se vrti metal in tokrat že bolj raznolik kot lani, ko so vsi si nabavili metallico, guns 'n roses ter best of 80s, tokrat si lahko slišal vse od norveškega blacka do britanskega powerja.
Šotor je bil sposojen in ko smo prispeli v kamping plac tudi postavljen (zahvale predvsem Špeli =) ).
Šotor je za šest oseb, a smo notri spali le Jernej, Ajda, Tanja in jst.
Kasneje popoldan smo šli na plažo ujeti zadnje žarke sonca, nato pa nazaj na osvežilno pijačo. =P
Bili smo v taki šumi, da se mi nekatere cote niti v celem tednu niso posušile, smo pa bili varni pred močnim soncem. Ponoči je deževalo.
Četrtek:
Na današnji dan se je Metal Camp 08 uradno začel, a bendov še vedno ni bilo. Baje se je v Beach Baru odvijala obletnica 5. rojstnega dne MC-ja, a mi tja nismo zajadrali. V bistvu smo dan preživeli v senci, veliko na plaži in dosti v Tolminu. Šli smo že tudi v prvi šoping.
Proti večeru smo tudi šli pogledat Beach Bar in sototočje Tolminke in Soče, a ni bilo pretirano veliko dogajanja.
Petek:
Povprečno preživet dan. Zbudili smo se okoli devetih zjutri, nato odšli na kavo v Tolmin. Tam smo v parkecu čakali na Sally.
Poslušat sem odšel Wintersun ...
... Six Feet Under (doličen nastop) in Carcrass. Na In Flames se mi ni dalo, čeprav jih je bilo od daleč še kar lepo slišat. Pri In Extremo sem pa že komiral =/
Sobota:
Glede bandov moj najljubši dan pa še dežja ni bilo =) Zjutri v Tolminu sva z Jernejem preizkuševala najin rog. Seveda sem ga moral tudi posojati na okoli...
Prvo sva si z Jernejem, ki ga je želodec že prav hudo matral, ogledala Finntroll. Na žalost sem zamudil velik del koncerta, a sem še slišal zadnjih nekaj komadov.
Sledili so Meshuggah z odlično izvedbo. Kljub poliritmičnosti benda sem vseeno celega prečupal, da je moj vrat naslednjih nekaj dni trpel.
Nato je nastopila Apocalyptica s svojimi štirimi čelisti in enim bobnarjem. Prvi trije komadi so bili zanič zaradi ozvočenja, a nato se je vseskupaj popravilo.
Med Iced Earth smo pavzirali, nato pa smo ši še na Amon Amarth. Nato sem moral čakati eno uro do Dark Fortress, ki so ob treh zjutraj nastopali na malem odru. S Sally in njenim tipom smo hodili med shopi vse do beach bara, kjer smo sprobali free rodeo.
Nato eden najboljših koncertov, Dark Fortress, folk je preprosto znorel.
Čez noč sem celo na plaži spoznal enega sokrajana, s katerim sma se prvič videla prav tu. Lol, pa še naj kdo reče, da je Nova Cerkev majhna!
Nedelja:
Če bi se dalo rečt, da sem se na soboto z alkoholom in vsem šparal zaradi odličnih bendov, za nedeljo to ne bi mogel reči, čeprav je bil tudi odličen dan.
A hudičevo fejst je dežval, najhuje pri Behemoth, ki so morali po štirih komadih prekinat. Na sliki se še vidi mosh-pit v publiki.
Citiram Nergala, glavo Behemothov:
"I just came off the plane from Slovenia. It was the first time ever we played at Metalcamp and let me tell you something - this must have been the craziest and at the same time most memorable festival in our career! We started with ‘Slaves Shall Serve’ and everything went pretty fine even though the monitors sucked and the whole show seemed to be a bit chaotic - but somewhere halfway thru the set all hell broke loose. When the intro to ‘Demigod’ started the clouds went pitch black and shortly after heavy rain and thunderstorms begun. The stage was literally flooded, everything was in water including us, our armors, guitars, amps - everything. But seeing the crowd goin’ completely berserk we obviously didn’t even think of heading off. We’d still go on with ‘Conquer All’ even though the weather conditions were really awful - then our amps started blowing up one by one, till there was simply no way to continue… but yeah, it was hell of an experience. Seems like we pissed off someone up there ha ha. Thanks to all of you out there who stayed in the battlefield to the end! We WILL come back next year with a complete show, you have my word for that!"
Še pred Behemoth so nastopali Korpiklaani, pri katerih je vreme še nekako uspevalo. Folk je bil navdušen, znoret, fukjen, vse...
Sally seveda v akciji.
Folk dobesedno na folku =D
Tjaša mela corps paint.
Halloween najboljšo sceno.
Zaradi deža se je vseskupaj spremenilo, zadnji band je baje igral vse do pol šestih zjutraj. Jaz sem nekako še zdržal do Opeth, pol bi pa naj bili Marduki, a jst sm sede spal za veggie pointom, nato pa komi našel do šotora =D
Ponedeljek:
Zame najmanj zanimiv dan, čeprav so me Soilwork pozitivno presenetili, Morbid Angel sem pa že itak od prej poznal in so bili vredni svojega imena.
Je bilo pa razburkano v Tolminu, kjer smo spoznali smešne Italjane z maskoto: veveričko iz Ice Age. Že dan prej sem jih videl v množici, ko so igrali Korpiklaani, in so tišali tisto bogo veveričko v luft. V našem reggie lokalu pa je bilo brutalno, ka vse so z njo delal.
Kadila je, pila je, se drla, ko je šla mimo kaka lepotica, umes umrla in so ji z cigaretnim dimom devali umetno dihanje, plezala po stenah itd.
Torek:
Zadnji dan bandov. Dopoldan je brutalno lilo, tako da sem moral z vrečko za smeti nad glavo v Tolmin. Ko smo prispeli tja, je po Murphyu seveda nehalo deževat, do konca dneva se je pa v bistvu že popolnoma zjasnilo. Folk je seveda izkoristil vsako novost na ekstremen način.
Pozno popoldan so že nastopali Biomechanical, ki so na CD-ju dosti bolši kot v živo, a vseeno niso bili slabi. Nato smo si šli pogledat Eluviete, ki so ponoreli množico. Imajo toliko različnih folk inštrumentov, da preprosto ne dohajaš več...
Za njimi so fušali Subway to Sally, da se direkt zbežal iz Main Stage, pol smo pa skupaj odšli na zaden koncert, zadnje headlinerje, Švedsko melodeath skupino Arch Enemy. Angela je dokazala, da zna grovlat celo bolje kot kdo drug ter Michael in David Amott, da sta še vedno neverjetno ujeta. Odličen koncert, odlična playlista, ubogi moj vrat.
Za njimi so nam organizatorji pripravili wnb presenečenje, da smo skupaj zapeli himno. Vzdušje je bilo prijetno, a himna sama je krneki.
Nato smo šli še zadnjič na plažo, nato zadnjič nazdravit, nato pa raje spat, saj nas je že zgodi čakalo pakiranje.
Sreda:
Zbudili smo se ob osmih, vsi brez moči vstati, pakirali in pospravljali šotor smo dobro uro pa pol, nato smo odšli v Tolmin na zadnjo kavo, z Jernejem in Sally pa nato domov z vlakom.
sobota, 5. julij 2008
torek, 1. julij 2008
MC08
Že pakiram za MC08, jutr grem ob osmih na vlak =)
Bendi, ki jih bom 100% poslušo:
Wintersun, Six Feet Under, Finntroll, Meshuggah, Apocalyptica, Amon Amarth, Tankard, Dark Fortress, Korpiklaani, Behemoth, Helloween, Opeth, Marduk, Morbid Angel, Biomechanical, Eluviete in Arch Enemy.
Bendi, ki jih bom 100% poslušo:
Wintersun, Six Feet Under, Finntroll, Meshuggah, Apocalyptica, Amon Amarth, Tankard, Dark Fortress, Korpiklaani, Behemoth, Helloween, Opeth, Marduk, Morbid Angel, Biomechanical, Eluviete in Arch Enemy.
Naivni ljudje
Zakaj ljudje tako pogosto mečemo človeka in žival v isti koš? Pardon, ne žival, ampak kar naravo. Mi živimo v umetnem biotopu, imamo lastno kulturo, gledamo na strani s čustvi in razumom, ne pa z nagonom.
In ko bo moj cucek, ki sovraži ostale pse (na kar sem ponosen, ker se bori za lastno ozemlje in za svoje ženske), videl drugega psa moškega spola, ki bo kar na enkrat skočil pred njega, bo ponorel in padel v takšen afekt, da ga moram s vso silo držat in četudi ga vmes kdaj pa kdaj brcnem ali pa usekam, da se umiri, ker me itak ne posluša, ne bo čutil ničesar, doklr še tistega psa vidi.
Pač, takšna je njegova narava, tako je pač mešan.
In bil je prav današnji sončni dan, ko sem ga ob pol devetih peljal na sprehod in ko sva bila že skoraj pred domom, prileti meni pod noge žogica. Najprej mi ni bilo jasno, od kod in zakaj, ampak nato sem ga zagledal, trikrat manjšega cucka od mojega Jozota. In Jozo ga ej tudi, se v trenutku razhudil, se zapodil v njega, tamali je začel bežat, jaz potegnem povodec, Jozo se nekako reši ovratnice, poleti za njim, Jozo mu sledi, ga grize, lastnica psa začne tulit, dogajanje se prestavi pred njihovo bajto, jaz letim za Jozotom, ga odženem, letim za njim kot blazen, se na pol poti ustavil, se vrnem proti lastnici, me začne pizdit kok lahko cucka mam spuščenega, če je tak hud, ji razložim, da se mi je izvil iz ovratnice, potem ona da kok ga ne morm držat, rečem sej sem držal, se mi je izvil, se že hočem opravičit, reče ena ženska ko je bla na balkonu, da mu neki krvavega iz trebuha visi, pol pa lastnica ponori: "saj ni čuda, da imaš takega psa. sem te že vidla, ko si sosedovo psico s povodcem tepo, ko si tu mim hodo!" jst iz prve: "Kako sosedovo psico?!" ona: "Ja Perlo!" (Perla je blazno prijazna psica, ki ji nikoli ne bi storil nič žalega in ji tut nikoli nisem.) Ona veselo nato spremeni temo, da spet da morm met takega cucka prklenjenega skos, jst pa sam mrtvo hlado "sej vem", opravičila ji pa nisem pripravljen nobenega sploh namenit. Saj ženska ni normalna, če je moja soseda, pa me zamenja za nevem kom... Edini, ki si je nato zaslužil moje opravičilo, je bil Jozo. Ženska je še neki zabluzila, da si ga bo notri ogledala in da če bo kaj narobe, bomo v kontaktu.
Sicer pa Jozota nasploh ne marajo, bil je že obtožen, da je mačke ubijo, nato da je srne, pol so že tut krožile govorice, da je celo Novo Cerkev obgrizo, slišo sm že bedarije, kot da nas domače grize (še zarenčat si ne upa, kaj da bi karkol se em prtakno...).
Sicer pa, ko se takole malo sprašujem, saj mi ničesar ne more! Psa sem imel na povodcu, izluščil se mi je po pomoti, ONA GA NI IMELA NA POVODCU IN V OBČINI VOJNIK JE TO PREPOVEDANO, tako da če bo ženska poskušala izvajat kakšna pravna sredstva, jih jaz lahko prav tako. Budala neumna. Itak sm pa na Kempu že jutri, upam da ne bo moja mama popuščala, fotr itak vem da ne bo...
In ko bo moj cucek, ki sovraži ostale pse (na kar sem ponosen, ker se bori za lastno ozemlje in za svoje ženske), videl drugega psa moškega spola, ki bo kar na enkrat skočil pred njega, bo ponorel in padel v takšen afekt, da ga moram s vso silo držat in četudi ga vmes kdaj pa kdaj brcnem ali pa usekam, da se umiri, ker me itak ne posluša, ne bo čutil ničesar, doklr še tistega psa vidi.
Pač, takšna je njegova narava, tako je pač mešan.
In bil je prav današnji sončni dan, ko sem ga ob pol devetih peljal na sprehod in ko sva bila že skoraj pred domom, prileti meni pod noge žogica. Najprej mi ni bilo jasno, od kod in zakaj, ampak nato sem ga zagledal, trikrat manjšega cucka od mojega Jozota. In Jozo ga ej tudi, se v trenutku razhudil, se zapodil v njega, tamali je začel bežat, jaz potegnem povodec, Jozo se nekako reši ovratnice, poleti za njim, Jozo mu sledi, ga grize, lastnica psa začne tulit, dogajanje se prestavi pred njihovo bajto, jaz letim za Jozotom, ga odženem, letim za njim kot blazen, se na pol poti ustavil, se vrnem proti lastnici, me začne pizdit kok lahko cucka mam spuščenega, če je tak hud, ji razložim, da se mi je izvil iz ovratnice, potem ona da kok ga ne morm držat, rečem sej sem držal, se mi je izvil, se že hočem opravičit, reče ena ženska ko je bla na balkonu, da mu neki krvavega iz trebuha visi, pol pa lastnica ponori: "saj ni čuda, da imaš takega psa. sem te že vidla, ko si sosedovo psico s povodcem tepo, ko si tu mim hodo!" jst iz prve: "Kako sosedovo psico?!" ona: "Ja Perlo!" (Perla je blazno prijazna psica, ki ji nikoli ne bi storil nič žalega in ji tut nikoli nisem.) Ona veselo nato spremeni temo, da spet da morm met takega cucka prklenjenega skos, jst pa sam mrtvo hlado "sej vem", opravičila ji pa nisem pripravljen nobenega sploh namenit. Saj ženska ni normalna, če je moja soseda, pa me zamenja za nevem kom... Edini, ki si je nato zaslužil moje opravičilo, je bil Jozo. Ženska je še neki zabluzila, da si ga bo notri ogledala in da če bo kaj narobe, bomo v kontaktu.
Sicer pa Jozota nasploh ne marajo, bil je že obtožen, da je mačke ubijo, nato da je srne, pol so že tut krožile govorice, da je celo Novo Cerkev obgrizo, slišo sm že bedarije, kot da nas domače grize (še zarenčat si ne upa, kaj da bi karkol se em prtakno...).
Sicer pa, ko se takole malo sprašujem, saj mi ničesar ne more! Psa sem imel na povodcu, izluščil se mi je po pomoti, ONA GA NI IMELA NA POVODCU IN V OBČINI VOJNIK JE TO PREPOVEDANO, tako da če bo ženska poskušala izvajat kakšna pravna sredstva, jih jaz lahko prav tako. Budala neumna. Itak sm pa na Kempu že jutri, upam da ne bo moja mama popuščala, fotr itak vem da ne bo...
ponedeljek, 30. junij 2008
Barka miruje, a mi se migamo!
Portudil se bom in po glavi poiskal za najbolj skritimi spomini, da bi ta "nepozabni" podaljšani vikend le strnil na nekaj besed.
1. dan: sreda
Odpravili smo se na sredo, 25. junija. Dobili smo se na železniški ob pol osmi uri, razpakirali stvari v Pikijev avto. Zidija in Kneza Piky še ni uspel pobrati, Škobi, Primac, Jerac in jaz pa smo osem in pet minut le vstopili na vlak.
V Koper smo prispeli nekaj čez pol ena, torej skoraj z 45min zamudo. Kriva so bila popravila na tirnicah in v Divači nas je pobral vroč avtobus ter nas odpeljal na železniško. Tam smo pridno čakali na Pikija, da nas pobere in odpelje v Lucijo.
Slabo uro je trajalo, da smo našo palačo le postavili in sledil je zaslužen počitek.
Rezali smo krompir, čevapi so že dišali iz žara, grla pa je za enkrat hladil le še pir.
Spoznali smo Libojčane, ki so nas v primeru slabega počutja opozorili, da imajo prvo pomoč.
Po kosilu je sledil popoldanski počitek.
Zvečer smo se odpravili izven kampa v najbližji lokal.
Tam smo ob piru spremljali tekmo Nemčija : Turčija in z vso energijo navijali za Turke, da bi sprovocirali nemce na drugi strani lokala. A oni so bili simpatični, mi seveda tudi in na koncu smo se znašli za isto mizo.
Zadnje dejanje: Knez in jaz okol enih sama za šankom pijema Stroh in malibu
Zadnja slika narejena: ob 1:26
Pijača dneva: večinoma pir
Budala dneva: Gladiator (daleč najbolj nasekan)
2. dan: četrtek
Okoli osme ure nas je zbudilo pekoče sonce. Pretežno kar čez celi dan smo bili v kampu, tudi kdaj pa kdaj skočili v vodi itd.
Naredili smo si bovlo in jo zelo hitro tudi spili. Njena kapaciteta: skoraj cela Finlandia.
Odpravili smo se v lokal na tekmo, kjer smo zmerno hitro pili agwo in pir.
Vrnili smo se v kamp in po poti ustavljali promet ter potujočim devali za pihat.
Škobi in Piky sta omagala, mi smo pa šli v Portorož v marino, natančneje k ribiškim čolnom.
Tam nas je kmalu zapustil Primky, nato pa smo poslušali dr. Knezove izjave.
Vmes je šel tudi na drugo stran, kjer je na cesti iskal meduze, ustavljal promet, se metal po tleh in skrival policajem... Budala dneva.
Čez celo noč smo si vsaj dvakrat, če ne več, pekli čevape. Naslednja slika je nastala ob 5:02.
Zadnje dejanje: Lik kulture (Knez) in Dežurni kronik (Zidi) greta ob šestih zjutri v portorož iskat ošterijo
Zadnja slika narejena: ob 5:03
Pijača dneva: bovla in vino
Budala dneva: Lik kulture (daleč najbolj nasekan, izjave)
3. dan: petek
Skoraj celi dan smo zdržali v kempu. Čevapov smo že imeli dovolj, da smo si v trgovini kupili gobovo juho in testenine z mocarelo.
Kemp se je začel vedno bolj filat, dobili smo tri nove sosede: težke trancerje, ki so ob pol šestih zjutri nabijali nemogoč tranc, težke čefurje, ki so trancerjem devali konkurenco z Ceco in njej podobnimi.
Le kje smo dobili ogledalo?
Do ene šestih zvečer se je ekipa štirih odpravila v trgovino po dve novi vodki in absint. O fak.
Tudi ženska družba se je vsake toliko kakšna pojavila.
Ponovno smo se odpravili v portorož k našim čolnom in se prepustili Knezovim izjavam.
Na poti nazaj smo se šli botanike, na poti tja pa nas je ustavila celo policija, ker smo se sredi ceste vozili z vozičkom.
Seveda najboljši botanik je bil dr. Knez.
Vrnili smo se v kamp, kjer sem jaz nato nepričakovano izgubil spomin. Pijače ni smelo zmankovati.
Knez je celoten šotor in avto opremil z rožicam.
Zadnje dejanje: //
Zadnja slika narejena: ob 2:26
Pijača dneva: absint in vino
Budala dneva: jaz (daleč najbolj nasekan, videl Jezusa)
4. dan: sobota
Dan, ko smo se takoj zjutraj odločili, da moramo res v Portorož. Mene so cel dopoldan čakale zbadljivke glede mojih včerajšnih dejanj, nato so me pa skupno poimenovali v Antikrista (Heptansko ime).
Primac se ga je prvi nasekal in ni pustil nikogar blizu krompirja (torej že pred kosilom).
Po kosilo smo zopet zaigrali The Game, vmes med igro sta Piky in Primac že zaspala.
Do okoli devetih zvečer nam je ostala le še polovica absinta. (V tem in prejšnih dneh smo spili 30l vina, polovico absinta, 6 Finlandij, dva platoja in dva sixpacka. Kaj smo pili v lokalih, ne štejemo.)
Zvečer smo šli v portorož in se ga v enem klubu z dancflorom tudi fajn prbili. Primac je izginil prvi, katerega je ob poti domov našel Škobi. Ostali štirje smo se ob treh zjutri odpravili nazaj, se vmes še v enem lokalu ustavili, spet pili juice vodko in se nato poslikali.
Ob pol petih zjutri smo si šli peči za jest.
Zaradi prostorske stiske je Knez, lastnik šotora, spet spal zunaj.
Zadnje dejanje: peka čevapov
Zadnja slika narejena: ob 5:20
Pijača dneva: najprej vodka in vino, nato v Portorožu juice vodka
Budala dneva: še ni izbrana
5. dan: nedelja, odhod
Zbudili smo se okoli osmih, tokra pa res vsi z mačkom. Pakirali smo dve urce, nato smo se še šli Jerac, Primac in jaz zadnjič skopat v morje. Piky nas je nato zapeljal v Koper, nato se vrnil po Kneza in Zidija, in na koncu smo še šli vsi razen Škobija, po katerega je že prej prišel brat, na kavo na železniški. Napisali smo kartice ter sklenili, da čevapov ne jemo več (ironično nato z Jeracom in Priamcom na hamburgerju ugotovimo, kakšno meso trenutno jemo).
Tire so še vedno popravljal, zato bi nas naj do Divače zapeljali busi. A imeli so tri avtobuse brez stojišč in ni bilo več placa za nas tri. Čakali smo pol ure na nov bus, vroč ko pekel, da smo bili po 2min mokri, kot bi ravno prišli iz vode. A vlak nas je vseeno počakal in kljub začetni slabourni zamudi je na koncu prispel v Celje le pet minut prepozno.
1. dan: sreda
Odpravili smo se na sredo, 25. junija. Dobili smo se na železniški ob pol osmi uri, razpakirali stvari v Pikijev avto. Zidija in Kneza Piky še ni uspel pobrati, Škobi, Primac, Jerac in jaz pa smo osem in pet minut le vstopili na vlak.
V Koper smo prispeli nekaj čez pol ena, torej skoraj z 45min zamudo. Kriva so bila popravila na tirnicah in v Divači nas je pobral vroč avtobus ter nas odpeljal na železniško. Tam smo pridno čakali na Pikija, da nas pobere in odpelje v Lucijo.
Slabo uro je trajalo, da smo našo palačo le postavili in sledil je zaslužen počitek.
Rezali smo krompir, čevapi so že dišali iz žara, grla pa je za enkrat hladil le še pir.
Spoznali smo Libojčane, ki so nas v primeru slabega počutja opozorili, da imajo prvo pomoč.
Po kosilu je sledil popoldanski počitek.
Zvečer smo se odpravili izven kampa v najbližji lokal.
Tam smo ob piru spremljali tekmo Nemčija : Turčija in z vso energijo navijali za Turke, da bi sprovocirali nemce na drugi strani lokala. A oni so bili simpatični, mi seveda tudi in na koncu smo se znašli za isto mizo.
Zadnje dejanje: Knez in jaz okol enih sama za šankom pijema Stroh in malibu
Zadnja slika narejena: ob 1:26
Pijača dneva: večinoma pir
Budala dneva: Gladiator (daleč najbolj nasekan)
2. dan: četrtek
Okoli osme ure nas je zbudilo pekoče sonce. Pretežno kar čez celi dan smo bili v kampu, tudi kdaj pa kdaj skočili v vodi itd.
Naredili smo si bovlo in jo zelo hitro tudi spili. Njena kapaciteta: skoraj cela Finlandia.
Odpravili smo se v lokal na tekmo, kjer smo zmerno hitro pili agwo in pir.
Vrnili smo se v kamp in po poti ustavljali promet ter potujočim devali za pihat.
Škobi in Piky sta omagala, mi smo pa šli v Portorož v marino, natančneje k ribiškim čolnom.
Tam nas je kmalu zapustil Primky, nato pa smo poslušali dr. Knezove izjave.
Vmes je šel tudi na drugo stran, kjer je na cesti iskal meduze, ustavljal promet, se metal po tleh in skrival policajem... Budala dneva.
Čez celo noč smo si vsaj dvakrat, če ne več, pekli čevape. Naslednja slika je nastala ob 5:02.
Zadnje dejanje: Lik kulture (Knez) in Dežurni kronik (Zidi) greta ob šestih zjutri v portorož iskat ošterijo
Zadnja slika narejena: ob 5:03
Pijača dneva: bovla in vino
Budala dneva: Lik kulture (daleč najbolj nasekan, izjave)
3. dan: petek
Skoraj celi dan smo zdržali v kempu. Čevapov smo že imeli dovolj, da smo si v trgovini kupili gobovo juho in testenine z mocarelo.
Kemp se je začel vedno bolj filat, dobili smo tri nove sosede: težke trancerje, ki so ob pol šestih zjutri nabijali nemogoč tranc, težke čefurje, ki so trancerjem devali konkurenco z Ceco in njej podobnimi.
Le kje smo dobili ogledalo?
Do ene šestih zvečer se je ekipa štirih odpravila v trgovino po dve novi vodki in absint. O fak.
Tudi ženska družba se je vsake toliko kakšna pojavila.
Ponovno smo se odpravili v portorož k našim čolnom in se prepustili Knezovim izjavam.
Na poti nazaj smo se šli botanike, na poti tja pa nas je ustavila celo policija, ker smo se sredi ceste vozili z vozičkom.
Seveda najboljši botanik je bil dr. Knez.
Vrnili smo se v kamp, kjer sem jaz nato nepričakovano izgubil spomin. Pijače ni smelo zmankovati.
Knez je celoten šotor in avto opremil z rožicam.
Zadnje dejanje: //
Zadnja slika narejena: ob 2:26
Pijača dneva: absint in vino
Budala dneva: jaz (daleč najbolj nasekan, videl Jezusa)
4. dan: sobota
Dan, ko smo se takoj zjutraj odločili, da moramo res v Portorož. Mene so cel dopoldan čakale zbadljivke glede mojih včerajšnih dejanj, nato so me pa skupno poimenovali v Antikrista (Heptansko ime).
Primac se ga je prvi nasekal in ni pustil nikogar blizu krompirja (torej že pred kosilom).
Po kosilo smo zopet zaigrali The Game, vmes med igro sta Piky in Primac že zaspala.
Do okoli devetih zvečer nam je ostala le še polovica absinta. (V tem in prejšnih dneh smo spili 30l vina, polovico absinta, 6 Finlandij, dva platoja in dva sixpacka. Kaj smo pili v lokalih, ne štejemo.)
Zvečer smo šli v portorož in se ga v enem klubu z dancflorom tudi fajn prbili. Primac je izginil prvi, katerega je ob poti domov našel Škobi. Ostali štirje smo se ob treh zjutri odpravili nazaj, se vmes še v enem lokalu ustavili, spet pili juice vodko in se nato poslikali.
Ob pol petih zjutri smo si šli peči za jest.
Zaradi prostorske stiske je Knez, lastnik šotora, spet spal zunaj.
Zadnje dejanje: peka čevapov
Zadnja slika narejena: ob 5:20
Pijača dneva: najprej vodka in vino, nato v Portorožu juice vodka
Budala dneva: še ni izbrana
5. dan: nedelja, odhod
Zbudili smo se okoli osmih, tokra pa res vsi z mačkom. Pakirali smo dve urce, nato smo se še šli Jerac, Primac in jaz zadnjič skopat v morje. Piky nas je nato zapeljal v Koper, nato se vrnil po Kneza in Zidija, in na koncu smo še šli vsi razen Škobija, po katerega je že prej prišel brat, na kavo na železniški. Napisali smo kartice ter sklenili, da čevapov ne jemo več (ironično nato z Jeracom in Priamcom na hamburgerju ugotovimo, kakšno meso trenutno jemo).
Tire so še vedno popravljal, zato bi nas naj do Divače zapeljali busi. A imeli so tri avtobuse brez stojišč in ni bilo več placa za nas tri. Čakali smo pol ure na nov bus, vroč ko pekel, da smo bili po 2min mokri, kot bi ravno prišli iz vode. A vlak nas je vseeno počakal in kljub začetni slabourni zamudi je na koncu prispel v Celje le pet minut prepozno.
Naročite se na:
Objave (Atom)
