ParadajzRajh

Kako gledati na stvari :)

2009-08-30T17:54:00.002+02:00

Zadnjič sem malo brskal po Youtube in seveda ni šlo mimo komada Amanda Palmer - Oasis. Spet me je prepričala v cabaret, ženska. :D In ona je na svojem blogu objavila zanimiv pogled na tabuje, resne teme. Pravi, da je tudi na resne teme treba gledati s humorjem, kajti v tem imamo ljudje prednost in s humorjem in dobro voljo se prebijemo čez slabe strani življenja.

Halaha halaha!

2009-07-30T22:53:00.003+02:00

Končal sem svojo pesniško zbirko, ESFALG :) Zadnje dni sem jo malce urejal in imel sem še namen napisati tri dodatne pesmi, pa se mi je danes zazdelo, da je vseskupaj že dokončana, sklenjena celota. Edino z naslovom še nisem zadovoljen, je za enrkat začasni.

In jutri enrkat popoldan šibamo zopet v Lucijo. Halaha halaha do srede!

Potapljaški vikend

2009-07-21T12:27:00.003+02:00

Torej, s fotrom sva končno opravila tečaj. Je vreden denarja, časa in učenja. Teorijo sva že opravljala lani, malo sva se tudi potapljala v bazenu, prejšni vikend pa smo se odpravili na Krk.

Prvi dan smo se večino časa spoznavali, relaksirali in pripravljali. Proti večeru smo se z vso opremo, razen jeklenk, odpravili na plažo in preizkusili opremo, število uteži itd. In res, največja muka je oblačenje, pripravljenje in pospravljenje, vendar smo bili z vsakim potopom hitrejši.

Naslednji dan smo se dokaj zgodaj zjutraj odpravili na novo plažo, tokrat z jeklenkami. V vodi smo izvajali vaje, kot so čiščenje maske pod vodo, izguba dihalnika, praznenje dihalnika na oba načina, reševanje itd. Zvečer pa nas je čakal prvi pravi potop. Plavali smo na dnu proti odprtemu morju in dosegli globine do 18m. Potop je trajal cirka 40 min. Ves čas sem bil predoziran adrenalina. :) Računalnik je pokazal, da se bo odvečen (in nevaren) dušik po takšnem potopu izločal vsaj 12h.

Naslednja dva potopa (že na nedeljo) pa sta bila v globinah od 5m-10m. Fotr je vodil, ostali smo mu sledili. Inštruktor je našel hobotnično gnezdo in hobotnico v njem, jo potegnil ven in se igral z njo. Neverjetno, kako so to prijazne in radovedne živali. Sploh se ni počutila ogrožene, ni bežala ... Me je prav vest pekla, ko smo dan prej za večerjo jedli hobotnično solato... Za zadnji potop pa smo imeli 12 literske jeklenke (2 litra več) in smo bili v vodi 50 min (bi pa mirno lahko bili še 10). Spet smo videli isto hobotnico, veliko veternic, enega kačjerepa, cel kup zvezd, babic, knezov, škarpen... Noro.

Huh

2009-07-16T11:13:00.001+02:00

Slike od MetalCampa pridejo kmalu :) Za enrkat še niam vseh, zato ne bom nič prehiteval. Upam, da še mam dovolj dober spomin za reportažo. Recimo bo pa malo prirejena, sej me tak nihče več ne bere in nihče ne bo vedel. :P

Sicer pa ta vikend izginem iz obličja Slovenija in grem v deželo, za katero sem si letos prisegel, da je ne bom obiskal. Hrvaška, Krk. Pa kaj morem, ko mam ravno tam zaključek potapljaškega izpita... Podrobno poročilo potopov vikenda pa tudi dobite :P

En lep vesel pozdrav!

Matura

2009-06-01T17:17:00.003+02:00

Računalništva raje ne bom komentiral, ker je bilo nagnusno bedno. Ni bilo označeno, pri katerih vprašanjih je možnih več odgovorov, spraševali so neke primitivne podrobnosti, ki sploh niso bitne ali pa da bi bile kakšna osnova ... Eh, ne bom komentiral.

Sloveščina nas je večino presenetila. Ni bilo prehudih podrobnosti, teorija je bila res splošna, besedilo je bila ocena, aktualna za trenuten čas, napisati pa je bilo treba pritožbo, katere znanje strukture zapisa je splošna razgledanost, če ne že uporabna znanost.

Angleščina ... Kot baje vsako leto, vendar slušni del ni bil polomija; bralno razumevanje pa od nas pričakuje, da smo angleški literarni kritiki. Gap fill malo težje narave, pri časih tako ali tako nikoli ne veš, kaj te čaka, word formation pa ne pretežek...

Zdaj me še čakajo matematika (sobota), fizika (ponedeljek) ter vsi trije ustni...

Zdaj pa eno, ki bo veselo opisala moje trenutno razpoloženje:

Mačja gospoda

Težko je razumeti veliki svet
skozi male oči velike podgane
obsojene zaradi
prekomernega cviljenja
postavljene pred
žlahtno mačjo gospodo

Zjutraj vstane
(včasih dela že ponoči)
v gorah obilja si poišče hrano
vsa vesela
da loči med belim mesom
in vonjem strihnina
ta lepi svet ta lepi svet

Odide na delo
večjemu močnejšemu gospodarju
mu nosi težko pridelane drobtine
če ne pa mora stopiti
pred mačjo gospodo
ki niti ni tako kruta kot vsi pravijo
baje imaš lahko limit
pač obresti obresti
ta lepi svet ta lepi svet

Doma čakajo lačni otroci
kateri (to močno upa)
bodo na koncu postali
prav takšni kot je ona sama
(še dobro da smo pridelali
dovolj sranja
da otroci niso lačni)
ta lepi svet ta lepi svet

In čisto na koncu lepega življenja
malim otrokom ponudijo
da lahko izberejo takšen
ali drugačen grob
da bo LEP spomin
ta lepi svet ta lepi svet

...

Težko je razumeti mali svet
skozi velike oči majhnega človeka
obsojenega zaradi
premajhnega oglašanja
postavljenega pred
žlahtno božjo gospodo

...

Se beta izplača?

2009-04-26T11:43:00.002+02:00

In (končno?) sem si tudi jaz naložil operacijski sistem Vista. Bil sem prepričan, da bom zdržal in počakal na 7, a nisem mogel.

Sem pa opazil, da bo nam navadnim smrtnikom od 5. maja na voljo poskusna različica sedmice RC1! Kakšno je vaše mnenje? Se splača preizkušati nedodelan operacijski sistem?

Sem pa ravno zadnjič naložil aplha verzijo Opere 10. Hitra, učinkovita ... Toplo jo priporočam vsem razvijalcem spletnih strani, saj ima močno orodje Developer Tools, kjer le klikneš na element na strani, pa ti poišče html kodo in css.

Poleg tega opravi ACID3 test z odliko (100/100), poganja jo pa nov pogon, da je hitrost opazna.

Naložen mam pa tudi Safari 4 beta. Zanimiva zadeva so Top Sites, ki za razliko od Operinega Speed Diala (sam določiš stran, ta se ti pa tudi sproti osvežuje), sam poišče strani, ki jih največ uporabljaš... Kaj več podrobnosti mogoče kasneje.

Huh

2009-04-08T21:10:00.002+02:00

Vsekakor se morem najprej opravičit mogoče še tistim zadnjim, ki niso v zadnjem mesecu obupali nad mojim blogom, ker sem ga tako zanemarjo. Ampak vseeno si dovolim izgovor, da imam veliko in preveč dela. Bliža se matura, predmaturitetna poročila in seminarske naloge, šole, sicer pa sem tudi sodeloval pri prenovitvi ŽuvoTV-ja.

Nič ni posebej novoga. Delam E-Redovalnico, urejam ŽuvoTV, pišem pesmi, vozim in hodim v šolo. In živ sem.

DFD in projekti

2009-03-17T19:36:00.005+01:00

Četudi imajo nekateri drugačno mnenje, je moj okus za glasbo zelo zahteven. Ni vse kar piska in je čudno meni všeč. =D

In ko sem se pred enim letom podal v avantgardne vode glasbe, sem si seveda tudi zastavil nek cilj, ki ga iščem, in potem sem izvajalce, ki bi vsaj bili približno podobni temu cilju, ki sem si ga zastavil. Toda pred nekaj meseci sem pa odkril skupino Dog Fashion Disco, ki pa je preprosto izpoljnjevala vse moje zahteve! Ampak seveda ker imam nepremagljivo smolo, je band že končal z delovanjem, toda za sabo je pustil odlične albume, trije iz benda pa so celo ustanovili nov projekt, ki je nadeljeval s podobnim okusom glasbe in bo še nadaljeval!

Dog Fashion Disco

Dog Fashion Disco je band it Baltimora, Amerike, znan po spajanju različnih glasbenih stilov (70’s psychedelic, jazz, circusna glasba in voali, filmski žanr, hardcore, ska, v začetkih še veliko black metala), kjub vsemu pa so jih smatrali kot metal band. Pevec premore tipičen ska vokal, visok zafrkantski tenor, odličen scream in globok bas ter growl. Besedila so zafrkantska, družbeno kritična, tematska (album Adultery)... Dejansko dobiš (predvsem pri zadnjem albumu) občutek, daje vseskupaj nekakšen film.

Laper Friend iz albuma Anarchists Of Good Taste:

Silent Film iz albuma Aduletry, najboljšega albuma vseh časov =):

Purr pussycat you have so many lives to live
Claws out, dig deep and scratch away the skin
You know you own the night so go howl under the full moon
These streets are filled with killers and comic book goons

This is your life flashing before your eyes
All the riddles and rhymes echo in your mind
It looks as though the joke is on you

Circling spirits loom above the autopsies
Sinners and saints fail to communicate
Unforgiving eyes confessions caught on tape
Wish me luck I'm going in never to return

This is your life, flashing before your eyes
All the riddles and rhymes echo in your mind
It looks as though the joke is on you
As your blood runs cold and the plot thickens
Inside the mind of a killer this could all be yours

Blood tests and x-rays are clear,
Your results came back terminal
Nothing is saving you now at your deathbed confessional
Nurses with baby doll eyes, dont bother to fake a smile
Voices of victims left dead, echo like hospital halls

As you wipe your tears away and the credits begin to roll

You will never be the same, dead silence in your brain
Climactic and so cliche, like love scenes in the rain

Silent film reel, horror pig squels, a child's nightmare-help me
Meeting deadlines, making headlines, and if you,
Are a good girl I will set you free
I'm just kidding, none of it's true, none of it's true

From this lonely padded cell, to the crowded gates of hell

Live 100 Suicides iz albuma Adultery:

The Alter Boys

The Alter Boys so band s člani iz skupin Dog Fashion Disco, Mushroomhead in Unified Culture. Izvajajo cel kup različnih žanrov glasbe: metal, ska, funk, jazz ...

Polkadot Cadaver

Polkadot Cadaver pa so neke vrste nadaljevanje skupine DFD, v kateri delujejo trije pomembni člani: frontman Todd Smith, kitarist Jasan Stepp in bobnar John Ensminger.

Chloroform Girl s pretresljivim besedilom:

Your eyes look just like bullet holes
it must be all that crying
you haven't learned a thing at all
another helter skelter
moonlight has come and gone
the bloody writings on the wall

Chloroform girl how have you been
don't let me catch you sleeping again
you're only alive because I like you
it's been 3 years since you've seen the sunlight
but I know you're having fun
bound, gagged and chained up in my basement

You look just like a zombie
inches from dead and pretty
with purple flowers in your hair
I hear the angels crying just as the devil smiles
all the little pigs will die tonight

I hear the devil singing the most haunting melodies
I've got this overwhelming feeling of morbid ecstasy coming over me

Še en odfuk, Pure Bedlam For Halfbreeds imenovan:

Izbrisani

2009-02-26T20:41:00.005+01:00

Kaj trdi njihov odvetnik, bivši ustavni sodnik, g. Krivic? Da ni pomembno, če niso želeli državljanstva, ampak država jim mora zagotoviti socialne pravice. In to je njihov glavni argument, na katerega se sklicujejo.

Grims je povedal še eno zanimivo zadevo. Znesek 17.000, ki ga kot odškodnino zaradi vsegaskupaj dobil Aleksander Todorović, sploh ni korekten, ker še zraven niso vštete obresti. Koliko ta znaša, pa niti ne želim špekulirati.

Tukaj je zdaj cel kup stvari, ki me blazno motijo:

aroganca izbrisanih, ki imajo zdaj na žalost moč,
sprenevedanje vlade, da velikih odškodnin ne bo,
sprenevedanje vlade, da bodo z opravičilom sprožili odškodnine,
dajanje pravic nekomu, ki se ni želel opredeliti kot državljan RS ali pa je celo nasprotoval ali pa je celo javno nasprotoval,
zahtevanje socialnih pravic od države, kateri ne želiš sploh pripadati...

Strinjam se sigurno, da je zadeva močno napihnjena, ampak prav je, da je. Prav je, da državljani vemo, da bodo dobili denar in opravičilo tisti, ki nas niso podpirali, ki niso želeli biti državljani RS, ki so javno nasprotovali, ki so pregovarjali ljudi, naj na plebiscitu glasujejo proti samostojnosti, ..., dobijo naš davkoplačevalski denar, ko pa se zaradi šparanja zmanjšujejo plače delavcem in delavkoam oz. Slovencem in Slovenkam, ki imajo že tako težko življenje.

Če vas mogoče zanima, kaj je odločilo ustavno sodišče: klik.

Haha

2009-02-26T17:28:00.001+01:00

In dans sem odlične volje in odličnega zdravja. :-D

Poln kurac

2009-02-25T22:56:00.002+01:00

Poln kurac mam vsega.

Šole, mature, vožnje, izpita, folka, zdravja, politike, knjig, financ...!

Kot da bi se celotni kozmos na enkrat poenotil in te z skupno močjo zabodel v hrbet.

Referendum - da ali ne?

2009-02-20T20:32:00.002+01:00

Zame je to blazno težko vprašanje. Na eni strani je na nitki ugled Slovenije, na drugi strani pa dostojanstvo, ki ga moremo kot svobodna, samostojna, ponosna država imeti. Ko poslušam Mesičeve ali druge hrvaške izjave, nisem le ZA referendum, ampak bi šel najraje glasovati proti. Jelinčič ima prav, norca iz nas si že delajo že vsaj od osamosvojitvije dalje. In zdaj je sabor sprejel celo neko izjavo, ki bi naj bila protiutež naši izjavi o Slovenskem nacionalnem interesu in slovenskih mejah. Provokacija. Po moje bi bili tiho kot miši, če ne bi vedeli, da imajo podporo Francije...

Sicer pa, NATO nima nikakršne veze z mejo, zato se mi zdi po drugi strani nepošteno, da bi pa Hrvaško zavirali. Če je njena priključitev v našem interesu, zakaj ne? In tukaj se celo strinjam s Türkom, ko je izjavil, da včasih mora odločati politika. Ne strinjam se pa z Golobičem, ki bi rad pripravil predlog o spremembi zakonodaje, da ljudstvo ne bi moralo več glasovati na referendomu o kakršnem koli vprašanju, ampak bi se vprašanja, o katerih se ne bi dalo odločati, določila. Itak bi bila zadeva zelo nejasno zapisana, tako da bi si jo lahko vsak razlagal tako kot bi želel. To je pa že prvi korak k diktaturi. Koga imamo na oblasti??

Ko pa bo na nitki vstop Hrvaške v EU (v bistvu je že =) ), ne smemo popustiti za nikakršno ceno. Če bojo hotli politiki stisnat pičko, moramo pa na cesto! Hrvatje se hvalijo, da znajo biti enotni, ko mi ne znamo, pa pokažimo, da če že politika ni enotna, je pa ljudstvo.

Projekt: Comenius

2009-02-15T12:02:00.015+01:00

Comenius: Smo kar jemo

Kako sem jaz prišel v povezavo s tem projektom, je dolga zgodba. Za šolo sem prevajo en program, bila mi je obljubljena petka, motiviran sem se lotil in v doglednem roku zadevo opravil. Nekaj dni kasneje me profesorica za računalništvo vpraša, če bi mogoče želel iti zraven v Španijo, kjer bi predstavil, kar sem počel. Vse stroške je kril projekt.

Moral sem še pripraviti predstavitev šole, Celja in Slovenije ter jo v Barceloni tudi predstaviti. Ker je bil ravno Maturanc, se nisem utegnil kaj veliko pripravljati, temu primerna pa je potem bila tudi predstavitev ... =)

1. dan:

Na ponedeljek, ob 6.00, nas je pred šolo dvignil kombi ter nas odpeljal v Benetke na letališče. Vožnja je potekala gladko in hitro, tako da smo že malo čez 9.00 bili na letališču. Bilo nas je pet dijakov: štirje dedci in eno dekle, ter dva profesorja. Čez pot smo se spoznavali in zabavali, tako da je bila ura kmalu tri, ko smo le pristali in zapustili letališče. Do hostela smo se prebijali eno debelo uro, izmučeni, s teškimi potovalkami na hrbtu. Skupino, razen profesorjev, ki sta pristala v sobi z enim Nemcem, so nastanili skupaj z Italjani, ločeno po spolu. Prvi dan ni bilo veliko komunikacije, edina je bila mogoče glede tuširanja, kdo bo kdaj na vrsti =). Italjani so mahjeni na higieno, se tuširajo do trikrat na dan.

2. dan:

Po dvourni vožnji skozi mesto smo le prispeli v malce bogatejše predmestje, kjer je bila privatna šola. Nepričakovano so nam pripravili sprejem, na katerem se je zbral večji del učencev šole, ki je izobraževala otroke od 3 do 19 leta starosti. Sicer je pa šolski sistem najbolj soroden britanskemu, da boste imeli malo več občutka.

Sledili so ogled šole, predstavitve šol in držav ter delavnice. Šola je prijazna in predvsem spontana. Drži pa nekaj kot pribito: Španci so blazno temperamenten narod. Bile so pripravljene tri različne delavnice, ki jih je vsaka od skupin morala pripraviti. Nam ej uspelo le eno in pol. =D Nepozabna je bila komunikacija med nami in Italjani, ki niso skoraj nič govorili angleško. Risanje in mahanje z rokami pomaga!

Pozno popoldan smo se vračali nazaj v hostel. Zvečer smo si odšli ogledat malo vaške gostilne. V hostelu so me italjani naučili novo igro s kartami, scopo, katere cilj se da interpretirat na vsaj tri različne pomene.

3. dan:

Dopoldan smo ponovno prebili na šoli. Tokrat so se vrstile predstavitve posamičnih projektov. Slovenci smo predstavljali tri: razgradnja H2O2, bučno olje in prevajanje mobilne aplikacije.

Popoldan smo imeli prost. Sami smo se sprehodili do Barceloskega štadiona in okolici, nakupili nekaj zalog pijače ter karte, obiskali Japonsko restavracijo inse odpravili v hostel odigrat ene par partij The Game z španskimi kartami =).

4. dan:

Dopoldan so nas pustili spati, kar sem jaz po naporni noči seveda izkoristil. Nato je sledil ogled najlepšega mesta na svetu. Drugič sem v Barceloni, pa sem se počutil, kot da vse skupaj na novo doživljam. Pa ne samo gotsko-avantgardna arhitektura, ampak že samo življenje v mestu je neverjetno. Šli smo na Ramblo, glavno ulico mesta, kjer smo si ogledali gotsko četrt in pa tržnico.

Morali bi iti na piknik v park Guel, ampak ker smo želeli nekaj časa potem sami preživeti v mestu, smo si ogledali le še Sagrado Familio. Nato smo imeli čas za sebe, mi smo se odpravili v šoping, nato pa z metrojem nazaj.

Nekaj časa smo še bili v hostelu, nato pa je ponovno prišel avtobus in nas odpeljal na šolo. Tam smo ponovno po skupinah pripravljali španske tradicionalne in nacionalne jedi. Ko smo se najedli, smo odšli v hostel žurirat.

5. dan:

Zgodaj smo se zbudili, saj je letalo vzletelo že ob 10.00. Zgodaj popoldan smo že bili v Sežani v pizzeriji, okoli štirih popoldan pa že v Celju.

Kaj vse se februarja ni zgodilo...

2009-02-15T11:23:00.007+01:00

No, res da ne pišem redno, ampak potem imam vsaketoliko objavo, ki sklene vse tiste brezvezne in (zame tipično) krneki spiske, ki potem le smetijo mojo prvo stran. Danes se mi je zgodilo to pa to, jutri to pa to ... To ni za mene, sem premalo redoljuben =D.

Začel bom od zadaj nazaj. Pred mano so počitnice. Ker sem do zdaj vse proste dni zabil in preskočil brez kakšnega velikega dosežka, imam namen zadevo spremeniti. Projekt Soul Of Discretion bom nadaljeval s polno paro naprej (recimo do srede), da bom naslednjič imel za pokazat vsaj že novice vštimane ali kaj podobnega. In seveda, čas bi bil, da se lotim maturitetne seminarske naloge iz računalništva. Zadal sem si kar zahtevno nalogo: e-redovalnico, in prej kot se lotim, bolje bo zame. Za njo sem si rezerviral drug del počitniškega tedna. Torej spletna stran in redovalnica...

Včeraj je bil Valentin. Z Metko, njeno sošolko in njenim fantom smo šli v mesto na eno valentinsko turnejo. Večji del časa smo preživeli v Jazzu, vmes smo se oglasili v Lokalu, na koncu pa smo še šli v Cantante (ki se mu baje ne reče več tak =O ) ter v Ghettota. Odličen večer, nepozabljen. Doma imamo novega družinskega člana, Bolta, črnega mačkona, ki mi ga je Metka podarila. =* Kaj vse je ta v enem dnevu doživel... =)

Prejšni teden je bil eden najnapornejših v mojem življenju. Za ponedeljek sem se pripravljal za slovenščino, ker še nisem bil vprašan Feliska in sem pričakoval. Obnove so mi vzele 3 nedeljske ure, dan poprej sem bil pa na Primoževi fešti. V torek je bilo treba oddati poročilo za fiziko + pisali smo angleščino, maturitetno knjigo Look Back In Anger. Naslednji dan bi morali pisati matematiko, a smo jo hvalabogu prestavili na teden po počitnicah. Popoldan sem imel tekmovanje iz Jave (programski jezik), za katerega so bilerezervirane kar 4 šolske ure. V četrtek smo pisali enega težjih testov v celem šolskem letu iz računalništva (E-R diagrami, normalizacija, podatkovni razvoj...). Preživel sem, ampak samo zaradi pričakovanja petka, ko smo imeli informativni dan. Šli smo si ogledat Fakulteto za računalništvo in informatiko. Res je, da sem bil na uradnem delu le 25min, sem bil navdušen in zadovoljen. Sicer pa se je dan kar klaverno končal, glede alkohola, kriva pa je bila zamuda vlaka, ko smo se po polžje pelali iz Lj nazaj, seveda prvo, kar smo zasedli, pa je bila restavracija.

Teden nazaj pa sem bil v Španiji, njen namenjen pa je naslednji članek.

Moram pa še poudariti, da nisem več edini v razredu, ki piše blog. Konkurenca je iz strani Ne6ca, tukaj pa je link: http://ne6c.blogspot.com/

Se bliža 3. prizor?

2009-02-11T22:49:00.003+01:00

Seveda še pasja zgodba v Novi Cerkvi ni končana! Ko sem prišel iz Španije (pričakujte reportažo enkrat do nedelje), mi je mati z nadvse odgovornim in razumevajočim glasom dejala, da se je pogovarjala z Histerično žensko. Nadvse je prepričana, da sem jaz Jozota namenoma izpustil nad njenega psa! Slednji baje še vedno šepa na tisto nogo, ko ga je Jozo ugriznil... Sej se mi smili, sam kam se vseskupaj pelje... In vse skupaj še sploh ni groteskno, ko ti preljuba mati pove, da je histerični ženski obljubila povračilo stroškov, če se bodo odločili za operacijo.

Zakaj bi morali poravnati stroške, če nismo sami bili krivi? Dogodek se je zgodil na nikogaršnji zemlji, poleg tega pa njen pes ni bil na povodcu, moj je bil (čeprav se ga je potem rešil, ampak mi smo že naredili svoje, saj smo kupili oprsnico...).
S tem je posredno rekla: "Joj, se opravičujem, ker je moj sin naščuval Jozota nad vašega ubogega psa. Dali vam bomo za operacijo, dali..."

Vsak čas bom v NC veljal že za sadista. Pobiram stave: kaj bom naslednjič? Po moje gerontofil, ker sem se zadnič eni starejši gospe nasmehnil :O

Maturanc

2009-01-31T12:44:00.004+01:00

In danes ob osmih se začne prelomni trenutek, ko bom dokazal kakšen gimnazijec znam biti. Pha.

Živčen nisem. Dejansko mi je vseeno. Četudi bom pri plesu trezen, če bom naredil napako, se bom izgovoril na alkohol. Če bom Tinco pohodo, bo hvaležna ker sem jo zdaj, ne pa takrat ko sem imel bulerje...

Dejansko je maturanc samo en velik strošek. Je pa lahko lep trenutek in to pa mislim, da bomo vsi poskrbeli, da bo. Pa komaj čakam, da bom folk šokiral s svojo obleko, ki itak ni nič ekstra, sam vseeno bo jih veliko verjetno bulilo. Sigi v obleki, ...

Aja vstrigo sem se. Sam ne fejst =P

Zdej pa grem hitro k Tinci, da sama ponovima vse plese, ker včeraj nisva mogla.

Obleka naredi človeka

2009-01-19T20:40:00.003+01:00

Vedno sem se posmehoval temu pregovoru, še zdaj se rad posmehnem, ampak tak kot mi je pa moja obleka všeč, pa ne morem verjet. In kravato mam =D ampak seveda ne popolnoma klasično.

Torej, na kratko opisano: črne hlače, črn rekelc z navadnim ovratnikom, temno modra srajca s pridihom morja, moderna črna kravata z prepletajočimi se srebrnomodrimi črtami.

Najprej sem bil razočaran nad Ljubljano. Ne premorejo ene lepe elegantne črne obleke, če pa jo že premorejo, so pa hlače v kompletu čudne ali pa mi ne pašejo. Ali pa mi sam rekelc ne paše. Sem se danes odpravil po Celju, od Merkatorjeve do Citycentrove Modiane. Razočaran. Edina obleka, ko mi je bila všeč, cca 350€. Da o Zari sploh ne govorim...

In ko sem že čisto obupal, ko mi je zmankalo potrpljenja za čaj, ko sem še na fotra moral uro in pol čakati, sem se odpravil v mesto. In zagledal sem Volno.

Prijazna gospa, še zmerila me je =D, si vzela čas... In kupil sem komplet obleko, kravato in srajco. Cca 230€. Zaj se pa jebi, Modiana!

Moj propad, moje vstajenje

2009-01-16T20:42:00.005+01:00

Nekateri so opazili, da sem zadnja dva, tri tedne bil izjemno slabe volje. Nekega konkretnega razloga ni, se bom pa potrudil z razlago.

Preden sam začel pisati blog, sem se odločil, da preveč osebnih stvari ne bom tukaj razlglabljal. A danes, ko so nekateri želeli razlago mojega nenavadnega obnašanja in preprosto ni bilo dovolj časa, da bi vse skupaj obrazložil, sem obljubil, da bom vse v neki "urejeni" obliki predstavil tukaj. Večini bo itak nerazumljivo, ampak mogoče se bodo med redkimi tistimi, ki me poznajo, razjasnile nekatere moje nenavadne in ekstravagantne značilnosti.

Sovražim in mrzim družbo. Ne družbo kot nekakšno skupino kolegov ali prijateljev, s katerimi preživljaš svoj čas. Družbo kot strukturo, kolektivno zavest, celoto. Vir vsega zla. Razlogov je več. Ampak nikoli si ne bom upal trditi, da nisem ponosen na sebe, kakršen sem, čeprav me je takšnega kot sem ustvarila družba oz. raje nedružba. Ravno to sem spoznal v zadnjih nekaj letih. Sem, kar sem; in moja naloga je, da opravim svojo nalogo takšno ali drugačno, kakor jo je pač zapisala usoda.

Vse se je začelo v ranem otroštvu. Prvi razredi osnovne šole. Sicer za vseskupaj ni bilo kako resno, a neka nora babnica je uspela iz mene narediti glavno tarčo posmehov. Na kratko: predstavljajte si, da si v 2. razredu najgrše ženšče v celi Novi Cerkvi izmisli, da sem ji pokazal luleka, ona pa meni svojo luliko. In potem se ti v fris smeji punčka, v katero si bil kot majhen otroček zaljubljen (dejansko je bil vanjo cel razred =D ) in te povozi konkurenca. Posmehi se vrstijo vsak dan, večkrat, vse doker se nismo razšli.

5. razred je bil nov začetek. Novi sošolci, novo okolje ... Iz Nove Cerkve (podružnice) so nas prestavili v Vojnik. (Ona babnica je še vedno poskušala, pisala je celo pisma in jih devala mojim kolegom.) Seveda je družba začela opažati, da nisem enak kot drugi. Nekaj je nenavadnega, ampak nikomur ni bilo prav jasno, kaj. Zaradi dobrih ocen sem bil kmalu označen za piflerja. Seveda se je neprestano dreganje vleklo do osmega razreda. Nikoli nisem bil posebej močna oseba, vse sem preslišal. A vedno nekaj ostane v tebi. Seveda, nisem bil enak kot drugi, družba me je začela izločati. Je pa nastal nek majhen krog ljudi, s katerimi smo se zabavali in se imeli za prijatelje. Z dvema se ne družimo več, Celje pač, eden je v 1. letniku povabil celo "našo družbo", seveda razen mene, iz ene nihče ne ve, kaj nastaja. Edina, ki mi je ostala, je Tinca.

V 1. letniku srednje šole, poleg vsega tudi zaradi nekaterih razlogov, ki jih tukaj ne bi želel navesti, sem zapadel v hudo deprimiranost. Ne bi si upal trditi, da nisem hodil po robu depresije. Itak starega "prijateljstva" je bilo konec, a tu so bili novi sošolci. Madona, sem bil naiven. Na koncu 1. letnika sem izvedel, da me je večina imela za geja. Zaradi moje drugačnosti. Slišal sem tudi špekulacije, da so moje "grde pičke" bile krinika za to.

Bil sem pa nemogoč. Tega se zavedam. Neprestano slabe volje. Logično, da začutiš in opaziš, da se šušlja nekaj o tebi za tvojim hrbtom. Vsak premore takšen šesti čut. Takšnega absurda pa si preprosto nisem mogel predstavljati. Toda vsi ti negativni dražljaji v okolici so še dodatno jedli moje živce. Vsak pogled, vsaka beseda... vse sem si trudil dešifrirati. Verjetno sem zelo veliko narobe, zato sem naredil mogoče kdaj komu tudi kakšno krivico. Ko zdaj premišljujem o svoji preteklosti, se zavedam, kako nadležen sem znal biti.

Glasba je bila tisto, kar mi je pomagalo. Z njo sem sproščal nabiranje agresije, z njo sem sprejemal drugačnost. Bil sem pa sprejet od nekaj majhnih druščin, druščin drugačnih. Vsak s svojimi problemi, vsak s svojim nasmeškom. Svojim nasmeškom. Kolikokrat pokažete svoj pravi nasmeh? Ampak tudi vsa ta družba je šla.

A počitnice iz 1. v 2. letnik so bile prelomne. Dogodki, ki sem jih takrat doživel, so POPOLNOMA spremenili moj pogled na svet. Spremenil sem se. Začel sem se prilagajati. Postal sem neke vrste inkognito družbe. Neznan, a sprejemljiv. Tudi odnosi v razredu so se začeli graditi. A nekaj je v meni vseeno ostalo. Bolečina. Ta se je spravila v neko negativo, ki prav tako prebiva v meni. Nima oblasti, ji ne dovolim več na plan, a ko so moji živci na psu ali ko sem preobremenjen ali ko se začnem sekirati ali pa ko je ranjen moj ego, rada pride ponovno na dan. In potem me ne spusti. Ne spusti me nekaj tednov, mesecev, uspevalo ji je že skoraj eno celo leto. Nisem se še izvlekel sam iz nje.

Zakaj me je prijela tokrat? Konferenca, obremenjenost je seveda eden od elementov. Nato Slemer, ki me je popolnoma spravljal ob živce zadnje dni, on je poškodoval moj ego. Temelji hiše strahov so bili postavljeni, cigli pa se samo še nalagajo. Nalagali so jih vsi po vrsti. Tudi sošolci, ki niso bili pogosto krivi nič. Na enkrat začneš premišljevati, kako je bilo včasih? Slabe volje si, pesimističen, skleneš, da se bo negativno tudi zdaj končalo. Bom mogoče na koncu 4. letnika izvedel, da so vsi mislili, da sem nekrofil? Kaj je prasec mislil s tem, ko je rekel tisto ali ono ... Vse se na koncu stopnjuje do kritičnih meja. In žalostno je, da se sam včasih tega sploh ne zavedam, da sem v tem "svojem obdobju." Ponovno začnem izločati samega sebe. Ne pogovarjam se, ker nočem slišati negativne besede. Samo rinem v globok, živ bel pesek, iz katerega brez veje pomoči ne morem. Včasih sem lahko lovil le eno vejo, drugih ni bilo. Vesel sem, ko danes vidim več teh vej.

Rad imam vse, ki so me sprejeli. Cenim ta trud =P. Zato me boli za vsakega, ki se uničuje. Družba je zlo. Zdaj, ko sem v 7. krogu nirvane =D, me ne gane več, če me kdo nepoznan zavrne. Celo ego mi polni, ker skozi svoje arogantne oči vidim eno mlado in zastrupljeno dušo več. A če me zavrne kdo izmed ljudi, ki mi nekaj pomenijo, je pa to težek udarec. Dovolj težek, da se lahko cela zgodba ponovi znova. In celo eni osebi to vednoznova uspeva. Niti nevem, namenoma ali nenamenoma, a še vedno sem tako naiven, da ji odpustim.

P.S.: Hvala cleeku in mahyu, dejansko sta me danes zvlekla iz moje krize. Lepo je spet dihati.

Srečno '09!

2008-12-31T17:44:00.003+01:00

Lahko bi našteval nevemkaj, ampak itak veste, da vam vsem želim le dobro. Želivam vam boljše leto kot 2008!

Uspešen vikend

2008-12-21T16:43:00.003+01:00

Končno en uspešen vikend po dolgi seriji morečih in neproduktivnih.

premagal sem bolezen :)
končno sem prebral A Feast For Crows (četrti del v seriji, zadnja napisana knjiga do zdaj; če vas 852 strani ne prestraši, se je nujno lotite (še prej pa drugih knjig, prve dve sta prevedeni, tretji del je razdeljen na dve knjigi, obe neprevedeni) in lahko grem na drugo knjigo - Spopad kraljev, ki je šele zdej prevedena v slovenščino; baje mi jo prinese božiček :)
našel sem tri odlične nove avantgardne bande: Akphaezya, Pin-Up Went Down in Dog Fashion Disco
naredil sem eno zajebano misijo pri GTA San Andreas, čeprav sem zdaj pri še bolj zajebanih =D

Bolezen te najde vedno ob nepravem času

2008-12-19T10:55:00.004+01:00

Točno tako. Zavedam se, da bi lahko bilo huje, ampak že zdaj je slabo.

Načenja me že od ponedeljka, da sem na zdravniškem pregledu za izpit bil nervozen ... Gnojen kašelj in vneto grlo. Ampak to se mi naredi vsako leto in vsako leto prebrodim, zato sem vsemu posvečal premalo pozornosti.

Pika na i je bil pa sredin izlet v Gradec (spet, obožujem to mesto). Od "shopinga" seveda nisem imel nič, glühwein (kuhano vino) na Hauptplazu me je pa nekako držal pokonci, čeprav sem 100%, da mi je dajala vročina. Ko smo se vračali domov in smo se spotoma zapeljali skozi McDonalds drive-in, sem opazil veliko pomankanje apetita (kjub temu da cel dan nisem jedel skoraj nič, sem se po enem big macu že tako najedel, da nisem mogel še krompirčka pojest). In pa napade me ubijalski glavobol.

No, ko pridem domov, si zmerim vročino (37,0°), vzamem aspirin in grem spat. Čez četrtek se mi vročina giblje od 37,5° do 38,2°, glavobol je manj napadalen kot dan poprej, a vseeno prisoten, apetita ni in pa grlo me ubija. Mama mi je skuhala tri vrste čajev, zelenega, šipkovega in konopljinga. Borba se ni končala do večera.

Danes zjutri: brez vročine. Kot ponavadi mi je uspelo bolezen premagat v enem dnevu. Ampak glede na to, kako šibko zdravje imam še danes, si nisem mogel privoščiti iti v Celje, kljub pomembnosti tega dne (zaden petek pred počitncam, fizika vaje, dostava blaga v Jazz, ...). In pa zamudil bom predbožičen party pri Tinci =/.

Priznam pa, da sem se z zdravjem tudi igral. Čez kratke rokave imam samo bundo, kljub dežu sem pogosto kar v allstarkah (usoda je želela, da se mi ravno zdaj utrga vezalka na bulerjih) itd. itd...

Ampak to je moje fizično zdravje. Zaradi neprestanega dežja me je pa načelo tudi psihično. Ravno danes sem poslušal po TV, da ima več tednov trajajoč dež na vremensko občutljive (seveda tu nastopim jaz) zelo negativen vpliv. Pojavi se večja potreba po spancu in sladkem, nejevolja in slabavolja, razdraženost tudi zaradi malenkosti...

Za šibko angino sem bil v večji meri kriv sam. Ampak za psihično zdravje, pa nisem. Če bo šlo vse tako naprej, se znam znajdit še v norišnici.

The curious incident of a dog in Nova Cerkev, 2. prizor

2008-12-14T13:04:00.006+01:00

Drama se nadaljuje. V drugim prizoru so v glavnih vlogah JOZO, VOZNIK MODREGA KOMBIJA in NEPOČESAN ELEKTROMETALC.

Povzetek iz 1. prizora: NEPOČESAN ELEKTROMETALCsprehaja JOZOTA. Ta, ko zagleda sosedovega psička, se izmuzne iz povodca in sledi psu do njegovega doma, ga napade in poškoduje, HISTERIČNA ŽENSKA tuli in kliče ELEKTROMETALCA na pomoč, ta prežene lastnega psa, HISTERIČNA ŽENSKA ELEKTROMETALCA obtoži agresije nad drugimi psi in neobvladanja lastnega psa, on pa njo histerije in lažnih obtožb.

2. prizor:

NEPOČESAN ELEKTROMETALC ponovno sprehaja psa, hodi po sicer mirni ulici, ko se proti njemu zapelje moder kombi. Ta se vzporedno z njim ustavi in odpre se šipa, iz nje pa VOZNIK, ki ni nihče drug kot sin HISTERIČNE ŽENSKE, zatuli glasen "Alo!" Jozo ne laja, ignorantsko kot lasnik vleče naprej in ovohava živo mejo. Na voznika se sploh ne ozira.

NEPOČESAN ELEKTROMETALC (zdolgočaseno, med prebiranjem sms-a): Ja?

VOZNIK MODREGA KOMBIJA (se trudi zveneti vljudno, čeprav ga žre jeza): Zakaj spoščate psa tule gor?

NEPOČESAN ELEKTROMETALC: Nič ga ne spuščamo, nikoli. Pes nam včasih uide, a še to takrat, ko si odpre vrata. Ta ponavadi zaklenemo, a včasih tudi pozabimo.

VOZNIK MODREGA KOMBIJA (zmeden nad nepričakovanim odgovorom): Aja, vam uide...

NEPOČESAN ELEKTROMETALC (sluti, kam namiguje, a še vedno zre voznika naravnost v oči, počasi se prebujajo stare zamere): Ja.

VOZNIK MODREGA KOMBIJA (s hitrimi kretnjami in nenavadno ponižnim glasom): No hvala... Nasvidenje.

VOZNIK se odpelje dalje proti domu, NEPOČESAN ELEKTROMETALC pa nadaljuje sprehod in končno odgovori na sms. JOZO se dela, kot da se ne bi zgodilo nič.

Konec 2. prizora.

Vaja za maturo:

Označite Jozota, kot se pokaže v 2. prizoru.
Menite, da je materi od Nepočesanega elektrometalca ponovno ušel pes? Kaj se je po vašem mnenju zgodilo?
Bi morala mati Nepočesanega elektrometalca spremeniti način življenja in poskrbeti, da ji Jozo ne bi več uhajal vsak dan?
Kako razumete konec prizora? Je možno, da se kuje nova zarota?
Bi moral Jozo odreagirati? Zakaj je po vašem mnenju ravnal, kot je?

Avant-garde

2008-12-10T22:16:00.017+01:00

In končno že dolgo obljubljen članek o avantgardi. Predstavil bom glasbeno plat pojma, ki ga sigurno poznate iz ure slovenščine. Torej definicija je enaka. Bistvo je prelom s tradicijo. Najdemo nenavadne zvoke, nenavadne harmonije, pogosto disharmonije, inštrumentalni in melodični eksperimenti, growl ali scream itd. In zelo rada se navezuje na metal in jazz (avant-garde metal in free jazz). Obstajajo tudi različice avantgadre pop(Björk), avantgarde rap, avantgarde punk... "Čista" avantgarda, brez primesi, je pa zelo zelo redkim posljušljiva.

Diablo Swing Orchestra

Zvrst: avant-garde metal, symphonic metal

Država: Švedska

Na hitro: Visok operni vokal, včasih v švedščini, včasih angleščini, moški back vokal, nagajiv nepozaben akustičen bas, ne preveč agresivna kitara ... In dosti plesne glasbe (metal valček, avantgarde boogie =D ).

Ephel Duath

Zvrst: Avant-garde jazz/metal

Država: Italija

Na hitro: Skupina, ki je zamenjala akustične jazz inštrumente z električnimi in čiste melodične vokale s screamom.

John Zorn

Zvrst: free jazz, avant-garde

Država: ZDA

Na hitro: Saksofonist iz Amerika, katerega glasbeno obzorje nima meja. Lastna glasba vsebuje vse od avant-garde do rock'n'rolla, tradicionalnega do free jazza ter do čistih eksperimentov. Njegovi projekti, kot so Masada (free jazz z izraelskimi melodijami) ter Naked City (grindcore), pa nekako sortirajo njegov okus.

Mr. Boungle

Zvrst: experimental, avant-garde

Država: ZDA

Na hitro: Nenavadna besedila? Puščavsko iskanje Tehno Alaha? Izmislite si še kakšno podobno kombinacijo in pred vami bo Mr. Boungle.

Sleepytime Gorilla Museum

Zvrst: experimental, avant-garde, art rock, rock in opposite ... nedoločljivo

Država: ZDA

Na hitro: V svojih komadih preizkušajo najrazličnejše zvoke, tudi iz doma narejenih inštrumentov. V glasbi je prevlada kitare in violine. Največ je ženskih vokalov, (redkeje) pa se pojavla tudi hiter growl.

Stolen Babies

Zvrst: avant-garde metal, dark cabaret, experimental

Država: ZDA

Na hitro: Prelep ženski vokal zelo rad zamenja njen še čudovitejši scream, spremljavo harmonike pa hitra in agresivna kitarca. A vedo je v ozadju tudi akustičen bas, ki ga sošolci večkrat slišite med poukom. Agrh.

The Tiger Lillies

Zvrst: dark cabaret, avant-garde, experimental

Država: Britanija

Na hitro: Nekaj bolj nenavadnega, čudnega, preverznega, agresivnega, žaljivega, smešnega, ciničnega, sarkastičnega, ekstravagantnega še v življenju nisem videl ali slišal. Cabaret v izvedbi treh moških. Za pevca/harmonikaša sem bil nekaj mesecev prepričan, da je kastriran. Ni. Vsekakor pa nekaj najbolj izvirnega, kar sem v življenju slišal.

Unexpect

Zvrst: avant-garde metal

Država: Kanada

Na hitro: Sedemčlanski band, kjer vsak posameznik izstopa. Izmenjujejo in izpopoljnjujejo se trije vokali: ženski dva moška screama/growla in basist s svojo devetstrunsko kitaro preprosto raztura. Glasba je disharmonična in harmonična hkrati, pa veliko je zapletenih akordov v hudo zahtevnih hitrostih.

Nenavadna trikotniška neenakost

2008-11-10T21:53:00.003+01:00

Tako bi lahko ocenili moje razpoloženje zadnjih nekaj dni. nejevolja >= sreca + norost. Ponavadi je ravno norost >= sreca + nejevolja pri meni... Imel sem blazno naporen teden, pa še trije taki me čakajo. WTF četrti letnik?
Sem ravno prebral Čudovitega Feliksa, ki se mi je v lajfu najbolj vlekla do zdej. Ne morem reči, ni slaba knjiga, ampak že to, da mi je vsiljena, me je odvračalo... Kaj bo šele s Privzetnostjo in pristranostjo.

Drgač pa kaj je kaj novega? Odnorelo mi je: četudi še zmerom poslušam metal, sem se kr fejst vrgel na psytrance in hardstyle ... Vem da me bo minil, tako kot me je tudi za free jazz, ampak dokler me ne... (Sumim, da je za vse skupaj krivo, da sem tri tedne zaporedoma bil v Leplacu. Jebemti, cleek.)

Če špila kdo Red Alert 3, naj mi tule pod commente napiše, da bomo začel mal prek neta geekat, prav fajn stvarca je. =)

Teden izolacije od računalnika

2008-11-01T15:26:00.002+01:00

Od sobote zjutraj do danes me ni bilo doma (kar verjetno niste opazili =P ...). V soboto in nedeljo sem delal (sivi trg, informacije ne izdajam, le da sem bogato služil...), ostali čas sem pa posvetil misiji nemogoče. Oz. dvema misijama nemogoče.

prebrati maturitetno knjigo Čudežni Feliks (lahko se pohvalim, da sem na 220 strani in trudim se biti fanatično optimistično navdušen nad knjigo, saj je Prevzetnost in pristranost baje hujša...)
preseliti babico iz stare hiše, ki je študijsko primerna za eksempla nečesa popolnoma toplotno neizoliranega, v novo hišo, ki leži 3m stran, je topla in ima od srede dalje TV s kabelsko (v tastari je neka pokvarjena antena in se da gledat samo TVS1 in še ta je črno-bel...)

Seveda mi ni niti ena misija uspela. Knjiga je mučna, babica pa trmasta. Sem pa sam (no, dve noči mi je še družbo delala sestra Alenka, a glede na to, da mi je večkrat zasedla pilota, je nisem bil preveč vesel) kraljeval novi hiši. Neverejetno sem užival. Preden smo dobili kabelsko, sem bral Feliksa, kasneje gledal TV itd. V petek sem še delal 7h, v soboto pa so prišli stari po mene, da smo šli po grobovih (o tem, kako mrzim dan spomina na mrtve v kakšni drugi objavi).

In ta zgodba ima bistvo: čimprej se odseli!