Ko si vsepovsod črna ovca

A ni to nenavaden občutek? Dejansko je moteč, ko se kdaj potrudiš in ti nihče ni hvaležen, ko kdaj želiš spregovoriti lepo besedo, pa te ošini le mrk pogled. Po drugi strani pa bogat občutek, ko si sam, čisto sam in veš, da imaš prav. Pa ni to aroganca, dejansko je to bistvo, če si freak. Pa tudi če v resnici nimaš prav in te želi napasti potrtst, veš, da nekje drugje obstaja še en podoben freak, kot si ti, in veš, da v končni fazi le nisi sam.

Doma sem dejansko črna ovca, a se nikoli ne počutim sam. Vam dam primer. Danes zjutraj sem peljal psa na sprehod in grem mimo sosedov, s katerimi sem še pred leti lahko spregovoril kakšno besedo. Starejša gospa na balkonu me zagleda, nasmeh ji zbledi in se počasi odpravi v hišo. Ravno pred vrati se še enkrat obrne in me pogleda točno v oči. Jaz se nasmejim in jo vljudno pozdravim, dovolj naglas, da me je slišala, in ona se obrne in odide notri. In pol se zamislim, koga bolj ne prenese, mene ali Jozota. Jaz veljam v Novi Cerkvi za največjega narkomana, zabediranega satanista in nočnega vandalista, Jozo pa morilca mladih mačk in srn, brezkompromisnega pretepača, brezobzirno seronjo, napadalca na ljudi in celo takšno pošast, ki ugrizne domače.

In lepo vam povem. Nisem narkoman, čeprav večkrat rad kej spijem, nisem satanist, čeprav ne najdem smisla v krščanstvu in nisem nočni vandalist in nacist, kriv raznih nazi-grafitov, poteptanih potk itd.
Sem pa čudak, freak, katerega problem ni, da ga nihče ne razume, ampak problem je, da ga nihče noče razumet.

In Jozo ni ubil niti ene mlade mačke, ker jih ima rad in se jih celo boji, čuti posebno spoštovanje do njih. In prav tako ne pomeni, da če se rjav pes podi po gozdu in lovci najdejo poginule srne, da je to ravno rajv pes in da je ravno tisti rjavi pes Jozo! In psi se preprosto tepejo. Še posebej zdej, ko se psice gonijo. In psi pač serjejo vsepovsod, jaz se trudim iti v gozd, da tam opravi potrebo (čeprav tudi tega v naši občini ne bi smel), a pač moji mami včasih zbeži. Ni pa res, da je vsak pasji drek v tej Starokopitni Cerkvi njegov. Samo enkrat je ugriznil človeka in to našega soseda, starega okoli deset let in to zato, ker ga je nejprej dražil, potem pa bežal pred njim, kot kakšen plen, imela pa sta tudi neporavnane račune iz Jozotove mladosti. In tudi ta sosed se tega zaveda in njihova družina je ena redkih, če ne edina v Novi Cerkvi, ki ima Jozota še mogoče rada (poleg nas, seveda). IN JOJ, to kar sem zadnič slučajno slišal od čenč, BAJE JE JOZO POGRIZEL ŽE CELO DRUŽINO! Ja pizda, fotra se boji kot satana, men si ne upa zob pokazat, ker ve, da bi ostal brez njih, mojo mamo ima preveč rad, tako rad, da ne je, dokler ne pride domov, sestre pa za njega doma sploh ne obstajajo.

A kaj vse zveš, vidiš in začutiš.

Dnevnik Bonnie & Clyde

Dolgo sva že premišljevala, da bi naredila nekakšen skupen dnevnik, skupen projekt in tudi sva. Ampak je bil samo v pisani obliki, pravi zvezek-dnevnik =D, nenamenjen javnosti. A blog-dnevnik pa je. Kako bo vseskupaj zgledalo, nima nihče od naju ideje, a bova spontano pisala skupne trenutke in skupne bedarije. Pisan je na Tinco, Bonnie, a sem vseeno član lopovske ekipe =D

Torej, lepo vabljeni na: Dnevnik Bonnie & Clyde - http://blog-dveh-lopovov.blogspot.com/

Bicikl dan

Še zdej me rit boli. Dolgo že piciklarim, a vedno bol umirjeno, največ dve uri na dan in največ šest ur na teden, povprečno no... Danes se mi je pa rahlo utrgal, in sem izbral pot Nova Cerkev -> Leskovec -> Celje -> Žalec -> Celje -> Leskovec -> Nova Cerkev.
In nadvse razburkan dan je to bil. Od doma sem s Tjašo in Katjo, ki sta tut mal piciklarili in se pri meni oglasili na sok, šel v Vojnik k Tjaši domov za nekaj minutk, se tam zagovoril, nato direktiva v Leskovec k babici. In pač kot vedno zgleda pri babici: kavica, nekaj piškotkov in čvek, zato sem prispel v Celje šele ob dvanajstih. In srečam Iršiča ter Gračnerja po dolgem času, ko jih drugače, če se mi ne bi mudil, nikoli ne bi, in smo se začvekal ob piru, da sm odrino iz Celja šele ob enih proti Žalcu.
In ni ga lepšega, kot na poti skozi Petrovče, kjer te fakin nobeden ne pozna, prepevat od Johna Fogertya Rockin' all over the world
(Well I like it, I like it,
I like it, I like it,
I la-la-like it, la-la-la,
here we go-oh! Rockin' all
over the world!)
ter od Six Feet Under grovlat No Warning Shot
(Undercover killing spree - no warning shot
Die motherfucker, die, die
Die motherfucker, die, die
Die motherfucker, die, die
I'll put a bullet between your fucking eyes). In boli te kurac, če te folk čuden gleda (več, beri spodaj razmišljanja =D ).
Pridem v Žalec, pokličem Ajdo, naj pride po mene, ker sam ne bi nikoli najdo k njej domu. A srečam Špelo in Majo na kavi, Ajda pride (z Nino, ki je tut bla na obisku) do mene, se opravičim, ker sem pač mogo ostat še z njima na kavi, mi pokažeta pot in greta naprej. Se tam začvekamo, pridem do Ajde mal pred drugo uro, se tam začvekamo, prezezamo, pijemo najboljšo ledeno kavo sploh itd. do ene pol šestih. Se le nekak spravim v Celje, tam se še v XXX ustavim na enem pivcu, nato pa spet babici, ker sem ji obljubo, da se nazajgrede še enkrat oglasim. Se okrepčam z domačim kruhom in domačo bunko (moje kosilo, ob ... am ... sedmih =D ), začvekam se do skoraj osmih, odrinem, po poti srečam Andrejo po kakšnih dveh letih, mi pove kak zgleda v rumeni vojniški stavbi (dela tam, da ne bo pomot =D ), grem domu, vmes me kliče Metka, da je v Novi Cerkvi in da naj pridem kej naokol, tak da komi doma vodo spijem in na TV II poslušam slovenske filharmonike, ko so igrali Čajkovskega, pol pa letim še v vas. Razburljiv in nadvse prijeten dan. =) In zdaj se učim pisat z starimi germanskimi runami, čisto ta prvimi =D ter razmišljam.

Razmišljam kakšni smo ljudje. Firbčno pristranski. Dejansko dokler ne vemo odgovora, nismo srečni.
Zakaj se nam zdi nekdo na cesti čuden? Ker ne vemo, zakaj je takšen, kot je. "A je nor? A se mu je zmešal? A je prizadet? A je samo upornik?..."
Danes sem za poskus poklekno čist sredi trga v Žalcu in šol na kolesu neki gledat, ko me je fukal, vmes pa škilo na okol, kak me folk gleda. Od daleč, ko jim ni bilo jasno, kaj delam, je bilo videt začudenje, nerazumljivost itd., pač "zaka nek frik kleči pa gleda biciklo?", ko pa so prišli bližje, in vidli, da me nekaj zajebava, pa je pač bil spet tisti "aha, kul, samo bicikel popravlja." In nasploh, ko večkrat v Celju vidimo tistega berača, ki po celem mestu ob sebi vozi bicikel in se pogovarja sam sabo. Zakaj? ZAKAJ?? In ker ne vemo zakaj, je takoj preprosto čudak.
Isto metalci. Zakaj poslušamo takšno agresivno glasbo, sam nek grrrrbhaaaaaraaaaaa raaa raaa, drrrm drrrm, nekaj čisto neposlušljivega, pizda smo čudaki. Pa zakaj imamo tako dolge lase, če ima večina kratke?? Pa zakaj se oblačimo skos črno???? Zakaj?!?!?!!?!?!!!!11111
Pizda smo čudni.

Ujma

Sem tiste sorte človek, ki v neurjih, nevihtah, poplavah in podobnih naravinih silah uživa. Poplave, ki so jeseni zajele Slovenijo, so meni vlivale takšen občutek zadovoljstva, da sem kar eno uro in pol bil na sprehodu s psom, skakal po lužah (oz. mlakah), puščal dežju, da me je celega premočil itd.
A nisem popolnoma nor, v takšnih situacjah preprosto pač uživam. Pa ne morem reči, da mi ni žal za družine, ki so ostale brez streh, pohištva, oken, sadovnjakov ... Ampak končno mati narava kaže svojo moč, se trudi ponovno prevladati. In tako pač je, človek in narava na žalost ne moreta več živeti v sožitju. Enkrat raste eden, drugič drug. Skupaj ne moreta.
In sigurno se najde kdo med vami, ki si misli: "če bi pa teb streho dvignal, sigurno ne bi takole veselo tipkal tole sporočilo." Ni res, sem dovolj nor, da bi. =D
Ampak včerajšna ujma ni bila ena tistih, ki bi me podobno prevzela. Prvi razlog je, da sem jo prespal. Čutil in zbudil sem se ob kakšnem močnejšem grmenju, a sem potem spet takoj sladko zaspal. Drugič, zjutraj me je čakalo delo, saj nam je zaradi nalivov spet klet poplavilo in sem moral z dvema gobicama cel bazen pretoči oz. preožmeti v lavurje in nato odnesti in zliti v wc-školjko. Tretič, slednji podatki so me šokirali in upam, da se 24ur motijo:
najmanj 13 ranjenih, 300 hiš močno poškodovanih, uničena četrtina slovenskih gozdov in ogromo pridelkov. Četrtina gozdov! Sploh si ne morem predstavljati, kakšna škoda je to. Nihče si ne more. Podatek upam da je hudo pretiran, ker na RTV Slo so rekli, da je šlo toliko kubikov lesa, kolikor ga drugače v celem letu posekajo.
Podatek iz RTV SLO (ki meni, navadnemu smrtniku, ne pove kaj dosti =/ ):
Največ materialne škode je nastalo na gozdovih, saj gozdarji ugotavljajo, da je v Zgornjesavinjski dolini uničenih okoli 100.000 kubičnih metrov lesa, od tega je 100 hektarov gozdov popolnoma uničenih. Gozdove bo treba očistiti, sicer se bo pojavil lubadar, ki bo povzročil nadaljnjo škodo, je dejal Mate. Uničeni gozdovi pomenijo katastrofo za posamezne kmetije, ki so se preživljale predvsem z gozdom, saj lahko po besedah gornjegrajskega župana Stanka Ograde na zaslužek spet upajo čez 50-70 let.

Kako se pa povprečni vaščan reši pred takšnimi katastrofami? Vremenologi za možnost neurja opozorijo 24h prej, torej imamo 24h časa, da se pripravimo. Drevesa se da pokrit, da jih toča ne sesuje, avto umaknat pod streho in ne pod drevo, da ga drevo ne zmučka itd. Hišo pa zavarovat.

Ena najboljših

kar jih je Jurij Zrnec naredo...

Nov blog

Ustvaril sem novo spletišče namenjeno le mojim stihom, spisom, besedilom s pridihom umetnosti in pisanim mislim. Lepo vabljeni v Ekspresijo smrti, filozofijo absurda in ledeni globus.

Camping at the Soča...

...but water in my tent (by Tjaša, melodija: Smoke on the water).

Nepozabno je bilo: bandi odlični, varnostniki kretenski, organizatorji pripravljeni, družba najboljša.
8 dni metala me je prerodilo, zbudilo, napolnilo z energijo, pobralo ves keš =D in razkrilo nove zanimive bande. Vsi so želeli najbolj izstopat, zato si videl naokoli moške oblečene v princesko z žago v roki, ženske ki so rezale lase drugim (seveda če so dovolili) in si iz las delale pasove, vikinge ...


Sreda:
Okoli pol dveh prispemo v Tolmin, ki je kljub še ne uradnem začetku kempa prepravljen s črno barvo in črno glasbo. Neverjetno je, kako se prilagodijo. V vseh lokalih se vrti metal in tokrat že bolj raznolik kot lani, ko so vsi si nabavili metallico, guns 'n roses ter best of 80s, tokrat si lahko slišal vse od norveškega blacka do britanskega powerja.

Šotor je bil sposojen in ko smo prispeli v kamping plac tudi postavljen (zahvale predvsem Špeli =) ).



Šotor je za šest oseb, a smo notri spali le Jernej, Ajda, Tanja in jst.

Kasneje popoldan smo šli na plažo ujeti zadnje žarke sonca, nato pa nazaj na osvežilno pijačo. =P



Bili smo v taki šumi, da se mi nekatere cote niti v celem tednu niso posušile, smo pa bili varni pred močnim soncem. Ponoči je deževalo.

Četrtek:

Na današnji dan se je Metal Camp 08 uradno začel, a bendov še vedno ni bilo. Baje se je v Beach Baru odvijala obletnica 5. rojstnega dne MC-ja, a mi tja nismo zajadrali. V bistvu smo dan preživeli v senci, veliko na plaži in dosti v Tolminu. Šli smo že tudi v prvi šoping.





Proti večeru smo tudi šli pogledat Beach Bar in sototočje Tolminke in Soče, a ni bilo pretirano veliko dogajanja.



Petek:

Povprečno preživet dan. Zbudili smo se okoli devetih zjutri, nato odšli na kavo v Tolmin. Tam smo v parkecu čakali na Sally.



Poslušat sem odšel Wintersun ...



... Six Feet Under (doličen nastop) in Carcrass. Na In Flames se mi ni dalo, čeprav jih je bilo od daleč še kar lepo slišat. Pri In Extremo sem pa že komiral =/

Sobota:

Glede bandov moj najljubši dan pa še dežja ni bilo =) Zjutri v Tolminu sva z Jernejem preizkuševala najin rog. Seveda sem ga moral tudi posojati na okoli...



Prvo sva si z Jernejem, ki ga je želodec že prav hudo matral, ogledala Finntroll. Na žalost sem zamudil velik del koncerta, a sem še slišal zadnjih nekaj komadov.



Sledili so Meshuggah z odlično izvedbo. Kljub poliritmičnosti benda sem vseeno celega prečupal, da je moj vrat naslednjih nekaj dni trpel.



Nato je nastopila Apocalyptica s svojimi štirimi čelisti in enim bobnarjem. Prvi trije komadi so bili zanič zaradi ozvočenja, a nato se je vseskupaj popravilo.



Med Iced Earth smo pavzirali, nato pa smo ši še na Amon Amarth. Nato sem moral čakati eno uro do Dark Fortress, ki so ob treh zjutraj nastopali na malem odru. S Sally in njenim tipom smo hodili med shopi vse do beach bara, kjer smo sprobali free rodeo.



Nato eden najboljših koncertov, Dark Fortress, folk je preprosto znorel.



Čez noč sem celo na plaži spoznal enega sokrajana, s katerim sma se prvič videla prav tu. Lol, pa še naj kdo reče, da je Nova Cerkev majhna!



Nedelja:

Če bi se dalo rečt, da sem se na soboto z alkoholom in vsem šparal zaradi odličnih bendov, za nedeljo to ne bi mogel reči, čeprav je bil tudi odličen dan.



A hudičevo fejst je dežval, najhuje pri Behemoth, ki so morali po štirih komadih prekinat. Na sliki se še vidi mosh-pit v publiki.



Citiram Nergala, glavo Behemothov:
"I just came off the plane from Slovenia. It was the first time ever we played at Metalcamp and let me tell you something - this must have been the craziest and at the same time most memorable festival in our career! We started with ‘Slaves Shall Serve’ and everything went pretty fine even though the monitors sucked and the whole show seemed to be a bit chaotic - but somewhere halfway thru the set all hell broke loose. When the intro to ‘Demigod’ started the clouds went pitch black and shortly after heavy rain and thunderstorms begun. The stage was literally flooded, everything was in water including us, our armors, guitars, amps - everything. But seeing the crowd goin’ completely berserk we obviously didn’t even think of heading off. We’d still go on with ‘Conquer All’ even though the weather conditions were really awful - then our amps started blowing up one by one, till there was simply no way to continue… but yeah, it was hell of an experience. Seems like we pissed off someone up there ha ha. Thanks to all of you out there who stayed in the battlefield to the end! We WILL come back next year with a complete show, you have my word for that!"

Še pred Behemoth so nastopali Korpiklaani, pri katerih je vreme še nekako uspevalo. Folk je bil navdušen, znoret, fukjen, vse...



Sally seveda v akciji.




Folk dobesedno na folku =D



Tjaša mela corps paint.



Halloween najboljšo sceno.



Zaradi deža se je vseskupaj spremenilo, zadnji band je baje igral vse do pol šestih zjutraj. Jaz sem nekako še zdržal do Opeth, pol bi pa naj bili Marduki, a jst sm sede spal za veggie pointom, nato pa komi našel do šotora =D

Ponedeljek:

Zame najmanj zanimiv dan, čeprav so me Soilwork pozitivno presenetili, Morbid Angel sem pa že itak od prej poznal in so bili vredni svojega imena.

Je bilo pa razburkano v Tolminu, kjer smo spoznali smešne Italjane z maskoto: veveričko iz Ice Age. Že dan prej sem jih videl v množici, ko so igrali Korpiklaani, in so tišali tisto bogo veveričko v luft. V našem reggie lokalu pa je bilo brutalno, ka vse so z njo delal.
Kadila je, pila je, se drla, ko je šla mimo kaka lepotica, umes umrla in so ji z cigaretnim dimom devali umetno dihanje, plezala po stenah itd.



Torek:

Zadnji dan bandov. Dopoldan je brutalno lilo, tako da sem moral z vrečko za smeti nad glavo v Tolmin. Ko smo prispeli tja, je po Murphyu seveda nehalo deževat, do konca dneva se je pa v bistvu že popolnoma zjasnilo. Folk je seveda izkoristil vsako novost na ekstremen način.



Pozno popoldan so že nastopali Biomechanical, ki so na CD-ju dosti bolši kot v živo, a vseeno niso bili slabi. Nato smo si šli pogledat Eluviete, ki so ponoreli množico. Imajo toliko različnih folk inštrumentov, da preprosto ne dohajaš več...



Za njimi so fušali Subway to Sally, da se direkt zbežal iz Main Stage, pol smo pa skupaj odšli na zaden koncert, zadnje headlinerje, Švedsko melodeath skupino Arch Enemy. Angela je dokazala, da zna grovlat celo bolje kot kdo drug ter Michael in David Amott, da sta še vedno neverjetno ujeta. Odličen koncert, odlična playlista, ubogi moj vrat.



Za njimi so nam organizatorji pripravili wnb presenečenje, da smo skupaj zapeli himno. Vzdušje je bilo prijetno, a himna sama je krneki.



Nato smo šli še zadnjič na plažo, nato zadnjič nazdravit, nato pa raje spat, saj nas je že zgodi čakalo pakiranje.

Sreda:

Zbudili smo se ob osmih, vsi brez moči vstati, pakirali in pospravljali šotor smo dobro uro pa pol, nato smo odšli v Tolmin na zadnjo kavo, z Jernejem in Sally pa nato domov z vlakom.

En lep pozdrav

iz Metal Campa =)

MC08

Že pakiram za MC08, jutr grem ob osmih na vlak =)

Bendi, ki jih bom 100% poslušo:
Wintersun, Six Feet Under, Finntroll, Meshuggah, Apocalyptica, Amon Amarth, Tankard, Dark Fortress, Korpiklaani, Behemoth, Helloween, Opeth, Marduk, Morbid Angel, Biomechanical, Eluviete in Arch Enemy.

Naivni ljudje

Zakaj ljudje tako pogosto mečemo človeka in žival v isti koš? Pardon, ne žival, ampak kar naravo. Mi živimo v umetnem biotopu, imamo lastno kulturo, gledamo na strani s čustvi in razumom, ne pa z nagonom.
In ko bo moj cucek, ki sovraži ostale pse (na kar sem ponosen, ker se bori za lastno ozemlje in za svoje ženske), videl drugega psa moškega spola, ki bo kar na enkrat skočil pred njega, bo ponorel in padel v takšen afekt, da ga moram s vso silo držat in četudi ga vmes kdaj pa kdaj brcnem ali pa usekam, da se umiri, ker me itak ne posluša, ne bo čutil ničesar, doklr še tistega psa vidi.
Pač, takšna je njegova narava, tako je pač mešan.
In bil je prav današnji sončni dan, ko sem ga ob pol devetih peljal na sprehod in ko sva bila že skoraj pred domom, prileti meni pod noge žogica. Najprej mi ni bilo jasno, od kod in zakaj, ampak nato sem ga zagledal, trikrat manjšega cucka od mojega Jozota. In Jozo ga ej tudi, se v trenutku razhudil, se zapodil v njega, tamali je začel bežat, jaz potegnem povodec, Jozo se nekako reši ovratnice, poleti za njim, Jozo mu sledi, ga grize, lastnica psa začne tulit, dogajanje se prestavi pred njihovo bajto, jaz letim za Jozotom, ga odženem, letim za njim kot blazen, se na pol poti ustavil, se vrnem proti lastnici, me začne pizdit kok lahko cucka mam spuščenega, če je tak hud, ji razložim, da se mi je izvil iz ovratnice, potem ona da kok ga ne morm držat, rečem sej sem držal, se mi je izvil, se že hočem opravičit, reče ena ženska ko je bla na balkonu, da mu neki krvavega iz trebuha visi, pol pa lastnica ponori: "saj ni čuda, da imaš takega psa. sem te že vidla, ko si sosedovo psico s povodcem tepo, ko si tu mim hodo!" jst iz prve: "Kako sosedovo psico?!" ona: "Ja Perlo!" (Perla je blazno prijazna psica, ki ji nikoli ne bi storil nič žalega in ji tut nikoli nisem.) Ona veselo nato spremeni temo, da spet da morm met takega cucka prklenjenega skos, jst pa sam mrtvo hlado "sej vem", opravičila ji pa nisem pripravljen nobenega sploh namenit. Saj ženska ni normalna, če je moja soseda, pa me zamenja za nevem kom... Edini, ki si je nato zaslužil moje opravičilo, je bil Jozo. Ženska je še neki zabluzila, da si ga bo notri ogledala in da če bo kaj narobe, bomo v kontaktu.

Sicer pa Jozota nasploh ne marajo, bil je že obtožen, da je mačke ubijo, nato da je srne, pol so že tut krožile govorice, da je celo Novo Cerkev obgrizo, slišo sm že bedarije, kot da nas domače grize (še zarenčat si ne upa, kaj da bi karkol se em prtakno...).

Sicer pa, ko se takole malo sprašujem, saj mi ničesar ne more! Psa sem imel na povodcu, izluščil se mi je po pomoti, ONA GA NI IMELA NA POVODCU IN V OBČINI VOJNIK JE TO PREPOVEDANO, tako da če bo ženska poskušala izvajat kakšna pravna sredstva, jih jaz lahko prav tako. Budala neumna. Itak sm pa na Kempu že jutri, upam da ne bo moja mama popuščala, fotr itak vem da ne bo...