ponedeljek, 17. december 2007

Paradajzi zla #2

Nebeško kraljestvo

Kot Paradajzi spomladi cvetijo
se barve v nebesih vse bogatijo.
Stebre oklepajo rdeči plameni,
škrlatni in zlati so oboki kameni.
Vrtovi krasijo okolje palače,
njena vrata pa prepletene se kače.
Kraljestvo božje na oblakih stoji,
nad njim pa neskončno vesolje visi.

Jug'vzhodni stolp peterokotne palače
je dom sodnice Paštete.
Skrbi, da krivičnim pravice so vzete
in da dobijo pravični si plače.
V jugozahodnem kondomi bedijo,
zdravijo bolne in njihove hibe,
bolezni v svoje pesti polovijo,
ojačajo čute, pospešijo nam gibe.

Kositer v vzhodnem stolpu uči,
zakaj se na primer voda kali,
kako se baker v bron spremeni
in kaj ljudem Alizee govori.
Bencin iz Zahoda pomaga ljudem,
da se očistijo grehov in pokesajo.
Pove, kdaj si rečejo: "Tega ne smem,"
da pri pokori preveč ne garajo.

V zadnjem pa prvi steber živi -
Paradajz. Pomaga iz najvišjega stolpa;
in ljubi, podpira, nikol ne krivi.
In ščiti, da ne vzame peklenska vas tolpa!
Znotraj palače pa nam Alizee
z bogovi in stebri kraljuje.
Moč črnih demonov njej nič ne de,
saj v srcih vseh vernih večno domuje.

Alizee

Plameni rdeči
in globoke oči.
Vonj dišeči,
da srce znori.

Kričeči nasmeh
in mogočen pogled.
Lahko je najboljša,
a tud' mrzla kot led!

Krst

Če Paradajz boš kupil
in ne boš ga krstil,
močno jo boš skupil,
ker v njem dušo boš ubil.

Vanje so skriti mrtvih duhovi,
a njihove misli v 'Rajhu živijo,
kjer pazijo Svet z bogovi.
in nove Paradajze gojijo.

Če pa še svež'ga krstiš,
duše v njem poloviš
in v nov'ga jih preseliš,
da svojo vest potešiš.

Za krst pa Práalizjána pokličeš,
da opravi potreben obred,
ali pa trikrat "Oh, Alizee" zakličeš
in vliješ nanj vodo, čisto kot led.

nedelja, 16. december 2007

Paradajzi zla #1

Odločil sem se, da bom na strani objavljal svojo pesniško zbirko Paradajzi zla. Ta še ni dokončana in se dopoljnjuje sponatno. Vsa dopolnila lahko preberete tukaj.

Paradajzi zla

Paradajzi zla
osvajajajo tla.
Deformirajo pravo,
uničujejo zelenjavo.

Nočejo spravo
z mati naravo.
Invazija gre tja,
kamor ljubezen ne zna.



Sonet o propadu

Črni paradajzi niso edini,
Se Čepice in Kinderjajčke živijo,
še več udejanjajo mračno vizijo,
ne le v ognjeni pekleni sparini.

Zaradi njih otroški milini
nedolžnim naivna srca plesnijo.
Na pomoč kličejo sveto Marijo,
a ta se zaplete v spletkarski tkanini!

Zato navidezni človeški vladavini,
prikrito kraljujejo z blazno norijo.
Svet postaja podoben puščavski sipini.

A Alizjani nikol' ne bežijo,
ostanejo vedno nevernim v bližini,
še zadnjo človeško ljubezen gojijo.



Kapniki

Nebeško zastavo dvigujejo visoko,
s sodnico Pašteto na čelu.
Vojska Alizjanov s pravičnosti roko
brani ljudi pred pekla žrelu.

Paradajze izdajalce,
demone zajedalce,
preganja moč volje ljudi
do zivljenja, a veliko upanja ni,
saj črne Paradajze pa njihova kri!

Bogovi oživijo,
Praalizjane ubodijo.
Po Kapnikih oriniri,
saj zivljenja znanja so viri,
da Alizeejin nauk se širi.

Smo Celjani sploh še varni?

Vprašanje se sliši smešno, ampak sem prepričan, da nisem edini, ki se to sprašuje.
Ja, govorim o čefurjih. Večkrat sem že imel bližnje srečanje z njimi, vedno bil sam ali pa v manjšini proti večimi, vedno najebo. Tokrat nisem neki fejst najebo, bi pa lahko, če ne bi mel zaprtga gobca. Preveč rad jezikam nazaj, tokrat je bila vrjetno sreča, da sm bil pijan do te stopnje, da se mi ni niti lublo govorit.
Nek neznanec me je potegnil v gručo ožganih obrazev in mi začel težit, če sm jst tisti ko je enemu težil. Jst seveda reko, da nisem bil.
Pogenil me je še bolj k sebi in ponovil vprašanje, jst odgovoril enako.
Nato mi je stisnil šamer (niti ne močen, sam dovolj da me je rasfuko) in rekel: "Bolš da ne." Bil sem že cel rdeč v obraz, ko pride do mene en drug pa mi potiho namigne, naj raj grem.
Nism želel met spet doma cel vikend razlagat zaka mam razbito ustnico in sem šel. On se je še pol neki dro za mano itd., ampak jst sm vseen prišo do svoje jufke =D.
Postavi se vprašanje zakaj? Edini možen odgovor je, ker sem šel mimo. Vrjetno je k temu pripomoglo tudi to, da sem metalc, ampak mojega sošolca,
ko je popolnoma glasbeno neopredeljen so tudi.
Vem pa samo nekaj: še vedno sem se maščeval in tudi tokrat se bom.

petek, 14. december 2007

Pozdrav =)

Lep pozdrav vsem. Po več kot enem letu, sem se odločil, da bom spet mal objavljal svoje življenje. Prej ste lahko brali moj dnevnik na Vijavaja.com, zdaj pa tudi na blogger.com.

Sem Žiga, prihajam iz okolice Vojnika. Obiskujem gimnazijo Lava, tehniški program. Sem tipičen prvorojenec, poleg sester prenašam doma še psa Jozota. Maček Tom je že nekaj mesecev odsoten, v sobi pa sta mi že umrla aloevera in kaktus. Po novem se prehranjuje in greje pri nas tut Baal Sheol, tigrast mačkon simpatične narave, ki svinjsko rad provocira Jozota.

Moji hobiji so programiranje (HTML, php, javascript, trenutno tudi Java), kolesarjenje, filozofiranje, pisanje, ribolov, poslušanje glasbe… Interesiram se za računalništvo, mitologijo, stare indijanske kulture, živali, orožja (predvsem hladna), psihologijo, parapsihologijo, filozofijo, politiko…

Sem zelo zahtevem poslušalec, moje najlubše zvrsti so death, black, progressive in avant-garde metal. Naljubša kombinacija pa je progressive black metal, tipa Ihsahn, Enslaved itd. Obožujem primesi industriala in jazza. 
Dostikrat poslušam tudi jazz, dark cabaret ter eksperimentalno glasbo.

Televizije skorajda ne gledam, v kino ne hodim, le redko si ogledam kakšno kriminalko,
grozljivko, ZF ali fantazijo.

Komedij sem naveličan. Moji naljubši filmi so Underworld: Revolution, Apocalypto, Resident Evil: Apocalypse, Pulp Fiction…

Zelo rad berem, najraje politične fantazije, abstraktne ZF in nerešljive kriminalke, rad pa imam tudi psihološki realizem. Poleg vsega pa še berem filozofijo (Platon), parapsihologijo (Potovanje duš)
in podobno. Naljubše knjige so Igra prestolov(George R. R. Martin), Kalius(Urban Klančnik), Potovanje duš(Michael Newton), Idiot(Dostojevski).