Paradajzi zla #1

Odločil sem se, da bom na strani objavljal svojo pesniško zbirko Paradajzi zla. Ta še ni dokončana in se dopoljnjuje sponatno. Vsa dopolnila lahko preberete tukaj.

Paradajzi zla

Paradajzi zla
osvajajajo tla.
Deformirajo pravo,
uničujejo zelenjavo.

Nočejo spravo
z mati naravo.
Invazija gre tja,
kamor ljubezen ne zna.



Sonet o propadu

Črni paradajzi niso edini,
Se Čepice in Kinderjajčke živijo,
še več udejanjajo mračno vizijo,
ne le v ognjeni pekleni sparini.

Zaradi njih otroški milini
nedolžnim naivna srca plesnijo.
Na pomoč kličejo sveto Marijo,
a ta se zaplete v spletkarski tkanini!

Zato navidezni človeški vladavini,
prikrito kraljujejo z blazno norijo.
Svet postaja podoben puščavski sipini.

A Alizjani nikol' ne bežijo,
ostanejo vedno nevernim v bližini,
še zadnjo človeško ljubezen gojijo.



Kapniki

Nebeško zastavo dvigujejo visoko,
s sodnico Pašteto na čelu.
Vojska Alizjanov s pravičnosti roko
brani ljudi pred pekla žrelu.

Paradajze izdajalce,
demone zajedalce,
preganja moč volje ljudi
do zivljenja, a veliko upanja ni,
saj črne Paradajze pa njihova kri!

Bogovi oživijo,
Praalizjane ubodijo.
Po Kapnikih oriniri,
saj zivljenja znanja so viri,
da Alizeejin nauk se širi.