nedelja, 30. avgust 2009

Kako gledati na stvari :)

Zadnjič sem malo brskal po Youtube in seveda ni šlo mimo komada Amanda Palmer - Oasis. Spet me je prepričala v cabaret, ženska. :D In ona je na svojem blogu objavila zanimiv pogled na tabuje, resne teme. Pravi, da je tudi na resne teme treba gledati s humorjem, kajti v tem imamo ljudje prednost in s humorjem in dobro voljo se prebijemo čez slabe strani življenja.



četrtek, 30. julij 2009

Halaha halaha!

Končal sem svojo pesniško zbirko, ESFALG :) Zadnje dni sem jo malce urejal in imel sem še namen napisati tri dodatne pesmi, pa se mi je danes zazdelo, da je vseskupaj že dokončana, sklenjena celota. Edino z naslovom še nisem zadovoljen, je za enrkat začasni.

In jutri enrkat popoldan šibamo zopet v Lucijo. Halaha halaha do srede!

torek, 21. julij 2009

Potapljaški vikend

Torej, s fotrom sva končno opravila tečaj. Je vreden denarja, časa in učenja. Teorijo sva že opravljala lani, malo sva se tudi potapljala v bazenu, prejšni vikend pa smo se odpravili na Krk.

Prvi dan smo se večino časa spoznavali, relaksirali in pripravljali. Proti večeru smo se z vso opremo, razen jeklenk, odpravili na plažo in preizkusili opremo, število uteži itd. In res, največja muka je oblačenje, pripravljenje in pospravljenje, vendar smo bili z vsakim potopom hitrejši.

Naslednji dan smo se dokaj zgodaj zjutraj odpravili na novo plažo, tokrat z jeklenkami. V vodi smo izvajali vaje, kot so čiščenje maske pod vodo, izguba dihalnika, praznenje dihalnika na oba načina, reševanje itd. Zvečer pa nas je čakal prvi pravi potop. Plavali smo na dnu proti odprtemu morju in dosegli globine do 18m. Potop je trajal cirka 40 min. Ves čas sem bil predoziran adrenalina. :) Računalnik je pokazal, da se bo odvečen (in nevaren) dušik po takšnem potopu izločal vsaj 12h.

Naslednja dva potopa (že na nedeljo) pa sta bila v globinah od 5m-10m. Fotr je vodil, ostali smo mu sledili. Inštruktor je našel hobotnično gnezdo in hobotnico v njem, jo potegnil ven in se igral z njo. Neverjetno, kako so to prijazne in radovedne živali. Sploh se ni počutila ogrožene, ni bežala ... Me je prav vest pekla, ko smo dan prej za večerjo jedli hobotnično solato... Za zadnji potop pa smo imeli 12 literske jeklenke (2 litra več) in smo bili v vodi 50 min (bi pa mirno lahko bili še 10). Spet smo videli isto hobotnico, veliko veternic, enega kačjerepa, cel kup zvezd, babic, knezov, škarpen... Noro.


četrtek, 16. julij 2009

Huh

Slike od MetalCampa pridejo kmalu :) Za enrkat še niam vseh, zato ne bom nič prehiteval. Upam, da še mam dovolj dober spomin za reportažo. Recimo bo pa malo prirejena, sej me tak nihče več ne bere in nihče ne bo vedel. :P

Sicer pa ta vikend izginem iz obličja Slovenija in grem v deželo, za katero sem si letos prisegel, da je ne bom obiskal. Hrvaška, Krk. Pa kaj morem, ko mam ravno tam zaključek potapljaškega izpita... Podrobno poročilo potopov vikenda pa tudi dobite :P

En lep vesel pozdrav!

ponedeljek, 1. junij 2009

Matura

Računalništva raje ne bom komentiral, ker je bilo nagnusno bedno. Ni bilo označeno, pri katerih vprašanjih je možnih več odgovorov, spraševali so neke primitivne podrobnosti, ki sploh niso bitne ali pa da bi bile kakšna osnova ... Eh, ne bom komentiral.

Sloveščina nas je večino presenetila. Ni bilo prehudih podrobnosti, teorija je bila res splošna, besedilo je bila ocena, aktualna za trenuten čas, napisati pa je bilo treba pritožbo, katere znanje strukture zapisa je splošna razgledanost, če ne že uporabna znanost.

Angleščina ... Kot baje vsako leto, vendar slušni del ni bil polomija; bralno razumevanje pa od nas pričakuje, da smo angleški literarni kritiki. Gap fill malo težje narave, pri časih tako ali tako nikoli ne veš, kaj te čaka, word formation pa ne pretežek...

Zdaj me še čakajo matematika (sobota), fizika (ponedeljek) ter vsi trije ustni...

Zdaj pa eno, ki bo veselo opisala moje trenutno razpoloženje:



Mačja gospoda


Težko je razumeti veliki svet
skozi male oči velike podgane
obsojene zaradi 
prekomernega cviljenja
postavljene pred 
žlahtno mačjo gospodo

Zjutraj vstane 
(včasih dela že ponoči)
v gorah obilja si poišče hrano
vsa vesela
da loči med belim mesom 
in vonjem strihnina
ta lepi svet ta lepi svet

Odide na delo
večjemu močnejšemu gospodarju
mu nosi težko pridelane drobtine
če ne pa mora stopiti
pred mačjo gospodo
ki niti ni tako kruta kot vsi pravijo
baje imaš lahko limit
pač obresti obresti
ta lepi svet ta lepi svet

Doma čakajo lačni otroci
kateri (to močno upa)
bodo na koncu postali 
prav takšni kot je ona sama
(še dobro da smo pridelali
dovolj sranja
da otroci niso lačni)
ta lepi svet ta lepi svet

In čisto na koncu lepega življenja
malim otrokom ponudijo
da lahko izberejo takšen
ali drugačen grob
da bo LEP spomin
ta lepi svet ta lepi svet

...

Težko je razumeti mali svet
skozi velike oči majhnega človeka
obsojenega zaradi
premajhnega oglašanja
postavljenega pred
žlahtno božjo gospodo

...

nedelja, 26. april 2009

Se beta izplača?

In (končno?) sem si tudi jaz naložil operacijski sistem Vista. Bil sem prepričan, da bom zdržal in počakal na 7, a nisem mogel.

Sem pa opazil, da bo nam navadnim smrtnikom od 5. maja na voljo poskusna različica sedmice RC1! Kakšno je vaše mnenje? Se splača preizkušati nedodelan operacijski sistem?

Sem pa ravno zadnjič naložil aplha verzijo Opere 10. Hitra, učinkovita ... Toplo jo priporočam vsem razvijalcem spletnih strani, saj ima močno orodje Developer Tools, kjer le klikneš na element na strani, pa ti poišče html kodo in css.

Poleg tega opravi ACID3 test z odliko (100/100), poganja jo pa nov pogon, da je hitrost opazna.

Naložen mam pa tudi Safari 4 beta. Zanimiva zadeva so Top Sites, ki za razliko od Operinega Speed Diala (sam določiš stran, ta se ti pa tudi sproti osvežuje), sam poišče strani, ki jih največ uporabljaš... Kaj več podrobnosti mogoče kasneje.

sreda, 8. april 2009

Huh

Vsekakor se morem najprej opravičit mogoče še tistim zadnjim, ki niso v zadnjem mesecu obupali nad mojim blogom, ker sem ga tako zanemarjo. Ampak vseeno si dovolim izgovor, da imam veliko in preveč dela. Bliža se matura, predmaturitetna poročila in seminarske naloge, šole, sicer pa sem tudi sodeloval pri prenovitvi ŽuvoTV-ja.

Nič ni posebej novoga. Delam E-Redovalnico, urejam ŽuvoTV, pišem pesmi, vozim in hodim v šolo. In živ sem.

torek, 17. marec 2009

DFD in projekti

Četudi imajo nekateri drugačno mnenje, je moj okus za glasbo zelo zahteven. Ni vse kar piska in je čudno meni všeč. =D

In ko sem se pred enim letom podal v avantgardne vode glasbe, sem si seveda tudi zastavil nek cilj, ki ga iščem, in potem sem izvajalce, ki bi vsaj bili približno podobni temu cilju, ki sem si ga zastavil. Toda pred nekaj meseci sem pa odkril skupino Dog Fashion Disco, ki pa je preprosto izpoljnjevala vse moje zahteve! Ampak seveda ker imam nepremagljivo smolo, je band že končal z delovanjem, toda za sabo je pustil odlične albume, trije iz benda pa so celo ustanovili nov projekt, ki je nadeljeval s podobnim okusom glasbe in bo še nadaljeval!

 

Dog Fashion Disco

Dog Fashion Disco je band it Baltimora, Amerike, znan po spajanju različnih glasbenih stilov (70’s psychedelic, jazz, circusna glasba in voali, filmski žanr, hardcore, ska, v začetkih še veliko black metala), kjub vsemu pa so jih smatrali kot metal band. Pevec premore tipičen ska vokal, visok zafrkantski tenor, odličen scream in globok bas ter growl. Besedila so zafrkantska, družbeno kritična, tematska (album Adultery)... Dejansko dobiš (predvsem pri zadnjem albumu) občutek, daje vseskupaj nekakšen film.

 

Laper Friend iz albuma Anarchists Of Good Taste:

 

Silent Film iz albuma Aduletry, najboljšega albuma vseh časov =):

Purr pussycat you have so many lives to live
Claws out, dig deep and scratch away the skin
You know you own the night so go howl under the full moon
These streets are filled with killers and comic book goons

This is your life flashing before your eyes
All the riddles and rhymes echo in your mind
It looks as though the joke is on you

Circling spirits loom above the autopsies
Sinners and saints fail to communicate
Unforgiving eyes confessions caught on tape
Wish me luck I'm going in never to return

This is your life, flashing before your eyes
All the riddles and rhymes echo in your mind
It looks as though the joke is on you
As your blood runs cold and the plot thickens
Inside the mind of a killer this could all be yours

Blood tests and x-rays are clear,
Your results came back terminal
Nothing is saving you now at your deathbed confessional
Nurses with baby doll eyes, dont bother to fake a smile
Voices of victims left dead, echo like hospital halls

As you wipe your tears away and the credits begin to roll

You will never be the same, dead silence in your brain
Climactic and so cliche, like love scenes in the rain

Silent film reel, horror pig squels, a child's nightmare-help me
Meeting deadlines, making headlines, and if you,
Are a good girl I will set you free
I'm just kidding, none of it's true, none of it's true

From this lonely padded cell, to the crowded gates of hell


Live 100 Suicides iz albuma Adultery:

 

The Alter Boys

The Alter Boys so band s člani iz skupin Dog Fashion Disco, Mushroomhead in Unified Culture. Izvajajo cel kup različnih žanrov glasbe: metal, ska, funk, jazz ...

 

Polkadot Cadaver

Polkadot Cadaver pa so neke vrste nadaljevanje skupine DFD, v kateri delujejo trije pomembni člani: frontman Todd Smith, kitarist Jasan Stepp in bobnar John Ensminger.

Chloroform Girl s pretresljivim besedilom:

Your eyes look just like bullet holes 
it must be all that crying 
you haven't learned a thing at all 
another helter skelter 
moonlight has come and gone
the bloody writings on the wall 

Chloroform girl how have you been 
don't let me catch you sleeping again 
you're only alive because I like you 
it's been 3 years since you've seen the sunlight 
but I know you're having fun 
bound, gagged and chained up in my basement 

You look just like a zombie 
inches from dead and pretty 
with purple flowers in your hair 
I hear the angels crying just as the devil smiles 
all the little pigs will die tonight 

I hear the devil singing the most haunting melodies 
I've got this overwhelming feeling of morbid ecstasy coming over me

 

Še en odfuk, Pure Bedlam For Halfbreeds imenovan:


četrtek, 26. februar 2009

Izbrisani

Kaj trdi njihov odvetnik, bivši ustavni sodnik, g. Krivic? Da ni pomembno, če niso želeli državljanstva, ampak država jim mora zagotoviti socialne pravice. In to je njihov glavni argument, na katerega se sklicujejo.

Grims je povedal še eno zanimivo zadevo. Znesek 17.000, ki ga kot odškodnino zaradi vsegaskupaj dobil Aleksander Todorović, sploh ni korekten, ker še zraven niso vštete obresti. Koliko ta znaša, pa niti ne želim špekulirati.

Tukaj je zdaj cel kup stvari, ki me blazno motijo:

  • aroganca izbrisanih, ki imajo zdaj na žalost moč,
  • sprenevedanje vlade, da velikih odškodnin ne bo,
  • sprenevedanje vlade, da bodo z opravičilom sprožili odškodnine,
  • dajanje pravic nekomu, ki se ni želel opredeliti kot državljan RS ali pa je celo nasprotoval ali pa je celo javno nasprotoval,
  • zahtevanje socialnih pravic od države, kateri ne želiš sploh pripadati...

Strinjam se sigurno, da je zadeva močno napihnjena, ampak prav je, da je. Prav je, da državljani vemo, da bodo dobili denar in opravičilo tisti, ki nas niso podpirali, ki niso želeli biti državljani RS, ki so javno nasprotovali, ki so pregovarjali ljudi, naj na plebiscitu glasujejo proti samostojnosti, ..., dobijo naš davkoplačevalski denar, ko pa se zaradi šparanja zmanjšujejo plače delavcem in delavkoam oz. Slovencem in Slovenkam, ki imajo že tako težko življenje.

Če vas mogoče zanima, kaj je odločilo ustavno sodišče: klik.

Haha

In dans sem odlične volje in odličnega zdravja. :-D

sreda, 25. februar 2009

Poln kurac

Poln kurac mam vsega. 

Šole, mature, vožnje, izpita, folka, zdravja, politike, knjig, financ...!

Kot da bi se celotni kozmos na enkrat poenotil in te z skupno močjo zabodel v hrbet.

petek, 20. februar 2009

Referendum - da ali ne?

Zame je to blazno težko vprašanje. Na eni strani je na nitki ugled Slovenije, na drugi strani pa dostojanstvo, ki ga moremo kot svobodna, samostojna, ponosna država imeti. Ko poslušam Mesičeve ali druge hrvaške izjave, nisem le ZA referendum, ampak bi šel najraje glasovati proti. Jelinčič ima prav, norca iz nas si že delajo že vsaj od osamosvojitvije dalje. In zdaj je sabor sprejel celo neko izjavo, ki bi naj bila protiutež naši izjavi o Slovenskem nacionalnem interesu in slovenskih mejah. Provokacija. Po moje bi bili tiho kot miši, če ne bi vedeli, da imajo podporo Francije...

Sicer pa, NATO nima nikakršne veze z mejo, zato se mi zdi po drugi strani nepošteno, da bi pa Hrvaško zavirali. Če je njena priključitev v našem interesu, zakaj ne? In tukaj se celo strinjam s Türkom, ko je izjavil, da včasih mora odločati politika. Ne strinjam se pa z Golobičem, ki bi rad pripravil predlog o spremembi zakonodaje, da ljudstvo ne bi moralo več glasovati na referendomu o kakršnem koli vprašanju, ampak bi se vprašanja, o katerih se ne bi dalo odločati, določila. Itak bi bila zadeva zelo nejasno zapisana, tako da bi si jo lahko vsak razlagal tako kot bi želel. To je pa že prvi korak k diktaturi. Koga imamo na oblasti??

Ko pa bo na nitki vstop Hrvaške v EU (v bistvu je že =) ), ne smemo popustiti za nikakršno ceno. Če bojo hotli politiki stisnat pičko, moramo pa na cesto! Hrvatje se hvalijo, da znajo biti enotni, ko mi ne znamo, pa pokažimo, da če že politika ni enotna, je pa ljudstvo.

nedelja, 15. februar 2009

Projekt: Comenius

Comenius: Smo kar jemo

Kako sem jaz prišel v povezavo s tem projektom, je dolga zgodba. Za šolo sem prevajo en program, bila mi je obljubljena petka, motiviran sem se lotil in v doglednem roku zadevo opravil. Nekaj dni kasneje me profesorica za računalništvo vpraša, če bi mogoče želel iti zraven v Španijo, kjer bi predstavil, kar sem počel. Vse stroške je kril projekt.

Moral sem še pripraviti predstavitev šole, Celja in Slovenije ter jo v Barceloni tudi predstaviti. Ker je bil ravno Maturanc, se nisem utegnil kaj veliko pripravljati, temu primerna pa je potem bila tudi predstavitev ... =)

1. dan:

Na ponedeljek, ob 6.00, nas je pred šolo dvignil kombi ter nas odpeljal v Benetke na letališče. Vožnja je potekala gladko in hitro, tako da smo že malo čez 9.00 bili na letališču. Bilo nas je pet dijakov: štirje dedci in eno dekle, ter dva profesorja. Čez pot smo se spoznavali in zabavali, tako da je bila ura kmalu tri, ko smo le pristali in zapustili letališče. Do hostela smo se prebijali eno debelo uro, izmučeni, s teškimi potovalkami na hrbtu. Skupino, razen profesorjev, ki sta pristala v sobi z enim Nemcem, so nastanili skupaj z Italjani, ločeno po spolu. Prvi dan ni bilo veliko komunikacije, edina je bila mogoče glede tuširanja, kdo bo kdaj na vrsti =). Italjani so mahjeni na higieno, se tuširajo do trikrat na dan.

2. dan:

Po dvourni vožnji skozi mesto smo le prispeli v malce bogatejše predmestje, kjer je bila privatna šola. Nepričakovano so nam pripravili sprejem, na katerem se je zbral večji del učencev šole, ki je izobraževala otroke od 3 do 19 leta starosti. Sicer je pa šolski sistem najbolj soroden britanskemu, da boste imeli malo več občutka.

Sledili so ogled šole, predstavitve šol in držav ter delavnice. Šola je prijazna in predvsem spontana. Drži pa nekaj kot pribito: Španci so blazno temperamenten narod. Bile so pripravljene tri različne delavnice, ki jih je vsaka od skupin morala pripraviti. Nam ej uspelo le eno in pol. =D Nepozabna je bila komunikacija med nami in Italjani, ki niso skoraj nič govorili angleško. Risanje in mahanje z rokami pomaga!

Pozno popoldan smo se vračali nazaj v hostel. Zvečer smo si odšli ogledat malo vaške gostilne. V hostelu so me italjani naučili novo igro s kartami, scopo, katere cilj se da interpretirat na vsaj tri različne pomene.

3. dan:

Dopoldan smo ponovno prebili na šoli. Tokrat so se vrstile predstavitve posamičnih projektov. Slovenci smo predstavljali tri: razgradnja H2O2, bučno olje in prevajanje mobilne aplikacije. 

Popoldan smo imeli prost. Sami smo se sprehodili do Barceloskega štadiona in okolici, nakupili nekaj zalog pijače ter karte, obiskali Japonsko restavracijo inse odpravili v hostel odigrat ene par partij The Game z španskimi kartami =).

4. dan:

Dopoldan so nas pustili spati, kar sem jaz po naporni noči seveda izkoristil. Nato je sledil ogled najlepšega mesta na svetu. Drugič sem v Barceloni, pa sem se počutil, kot da vse skupaj na novo doživljam. Pa ne samo gotsko-avantgardna arhitektura, ampak že samo življenje v mestu je neverjetno. Šli smo na Ramblo, glavno ulico mesta, kjer smo si ogledali gotsko četrt in pa tržnico.

Morali bi iti na piknik v park Guel, ampak ker smo želeli nekaj časa potem sami preživeti v mestu, smo si ogledali le še Sagrado Familio. Nato smo imeli čas za sebe, mi smo se odpravili v šoping, nato pa z metrojem nazaj.

Nekaj časa smo še bili v hostelu, nato pa je ponovno prišel avtobus in nas odpeljal na šolo. Tam smo ponovno po skupinah pripravljali španske tradicionalne in nacionalne jedi. Ko smo se najedli, smo odšli v hostel žurirat.


5. dan:

Zgodaj smo se zbudili, saj je letalo vzletelo že ob 10.00. Zgodaj popoldan smo že bili v Sežani v pizzeriji, okoli štirih popoldan pa že v Celju.

Kaj vse se februarja ni zgodilo...

No, res da ne pišem redno, ampak potem imam vsaketoliko objavo, ki sklene vse tiste brezvezne in (zame tipično) krneki spiske, ki potem le smetijo mojo prvo stran. Danes se mi je zgodilo to pa to, jutri to pa to ... To ni za mene, sem premalo redoljuben =D.

Začel bom od zadaj nazaj. Pred mano so počitnice. Ker sem do zdaj vse proste dni zabil in preskočil brez kakšnega velikega dosežka, imam namen zadevo spremeniti. Projekt Soul Of Discretion bom nadaljeval s polno paro naprej (recimo do srede), da bom naslednjič imel za pokazat vsaj že novice vštimane ali kaj podobnega. In seveda, čas bi bil, da se lotim maturitetne seminarske naloge iz računalništva. Zadal sem si kar zahtevno nalogo: e-redovalnico, in prej kot se lotim, bolje bo zame. Za njo sem si rezerviral drug del počitniškega tedna. Torej spletna stran in redovalnica...

Včeraj je bil Valentin. Z Metko, njeno sošolko in njenim fantom smo šli v mesto na eno valentinsko turnejo. Večji del časa smo preživeli v Jazzu, vmes smo se oglasili v Lokalu, na koncu pa smo še šli v Cantante (ki se mu baje ne reče več tak =O ) ter v Ghettota. Odličen večer, nepozabljen. Doma imamo novega družinskega člana, Bolta, črnega mačkona, ki mi ga je Metka podarila. =* Kaj vse je ta v enem dnevu doživel... =)

Prejšni teden je bil eden najnapornejših v mojem življenju. Za ponedeljek sem se pripravljal za slovenščino, ker še nisem bil vprašan Feliska in sem pričakoval. Obnove so mi vzele 3 nedeljske ure, dan poprej sem bil pa na Primoževi fešti. V torek je bilo treba oddati poročilo za fiziko + pisali smo angleščino, maturitetno knjigo Look Back In Anger. Naslednji dan bi morali pisati matematiko, a smo jo hvalabogu prestavili na teden po počitnicah. Popoldan sem imel tekmovanje iz Jave (programski jezik), za katerega so bilerezervirane kar 4 šolske ure. V četrtek smo pisali enega težjih testov v celem šolskem letu iz računalništva (E-R diagrami, normalizacija, podatkovni razvoj...). Preživel sem, ampak samo zaradi pričakovanja petka, ko smo imeli informativni dan. Šli smo si ogledat Fakulteto za računalništvo in informatiko. Res je, da sem bil na uradnem delu le 25min, sem bil navdušen in zadovoljen. Sicer pa se je dan kar klaverno končal, glede alkohola, kriva pa je bila zamuda vlaka, ko smo se po polžje pelali iz Lj nazaj, seveda prvo, kar smo zasedli, pa je bila restavracija.

Teden nazaj pa sem bil v Španiji, njen namenjen pa je naslednji članek.

Moram pa še poudariti, da nisem več edini v razredu, ki piše blog. Konkurenca je iz strani Ne6ca, tukaj pa je link: http://ne6c.blogspot.com/ 

sreda, 11. februar 2009

Se bliža 3. prizor?

Seveda še pasja zgodba v Novi Cerkvi ni končana! Ko sem prišel iz Španije (pričakujte reportažo enkrat do nedelje), mi je mati z nadvse odgovornim in razumevajočim glasom dejala, da se je pogovarjala z Histerično žensko. Nadvse je prepričana, da sem jaz Jozota namenoma izpustil nad njenega psa! Slednji baje še vedno šepa na tisto nogo, ko ga je Jozo ugriznil... Sej se mi smili, sam kam se vseskupaj pelje... In vse skupaj še sploh ni groteskno, ko ti preljuba mati pove, da je histerični ženski obljubila povračilo stroškov, če se bodo odločili za operacijo.

  1. Zakaj bi morali poravnati stroške, če nismo sami bili krivi? Dogodek se je zgodil na nikogaršnji zemlji, poleg tega pa njen pes ni bil na povodcu, moj je bil (čeprav se ga je potem rešil, ampak mi smo že naredili svoje, saj smo kupili oprsnico...).
  2. S tem je posredno rekla: "Joj, se opravičujem, ker je moj sin naščuval Jozota nad vašega ubogega psa. Dali vam bomo za operacijo, dali..."

Vsak čas bom v NC veljal že za sadista. Pobiram stave: kaj bom naslednjič? Po moje gerontofil, ker sem se zadnič eni starejši gospe nasmehnil :O

sobota, 31. januar 2009

Maturanc

In danes ob osmih se začne prelomni trenutek, ko bom dokazal kakšen gimnazijec znam biti. Pha. 

Živčen nisem. Dejansko mi je vseeno. Četudi bom pri plesu trezen, če bom naredil napako, se bom izgovoril na alkohol. Če bom Tinco pohodo, bo hvaležna ker sem jo zdaj, ne pa takrat ko sem imel bulerje...

Dejansko je maturanc samo en velik strošek. Je pa lahko lep trenutek in to pa mislim, da bomo vsi poskrbeli, da bo. Pa komaj čakam, da bom folk šokiral s svojo obleko, ki itak ni nič ekstra, sam vseeno bo jih veliko verjetno bulilo. Sigi v obleki, ...

Aja vstrigo sem se. Sam ne fejst =P

Zdej pa grem hitro k Tinci, da sama ponovima vse plese, ker včeraj nisva mogla.

ponedeljek, 19. januar 2009

Obleka naredi človeka

Vedno sem se posmehoval temu pregovoru, še zdaj se rad posmehnem, ampak tak kot mi je pa moja obleka všeč, pa ne morem verjet. In kravato mam =D ampak seveda ne popolnoma klasično.

Torej, na kratko opisano: črne hlače, črn rekelc z navadnim ovratnikom, temno modra srajca s pridihom morja, moderna črna kravata z prepletajočimi se srebrnomodrimi črtami.

Najprej sem bil razočaran nad Ljubljano. Ne premorejo ene lepe elegantne črne obleke, če pa jo že premorejo, so pa hlače v kompletu čudne ali pa mi ne pašejo. Ali pa mi sam rekelc ne paše. Sem se danes odpravil po Celju, od Merkatorjeve do Citycentrove Modiane. Razočaran. Edina obleka, ko mi je bila všeč, cca 350€. Da o Zari sploh ne govorim...

In ko sem že čisto obupal, ko mi je zmankalo potrpljenja za čaj, ko sem še na fotra moral uro in pol čakati, sem se odpravil v mesto. In zagledal sem Volno. 

Prijazna gospa, še zmerila me je =D, si vzela čas... In kupil sem komplet obleko, kravato in srajco. Cca 230€. Zaj se pa jebi, Modiana!