Prvi dan smo se večino časa spoznavali, relaksirali in pripravljali. Proti večeru smo se z vso opremo, razen jeklenk, odpravili na plažo in preizkusili opremo, število uteži itd. In res, največja muka je oblačenje, pripravljenje in pospravljenje, vendar smo bili z vsakim potopom hitrejši.
Naslednji dan smo se dokaj zgodaj zjutraj odpravili na novo plažo, tokrat z jeklenkami. V vodi smo izvajali vaje, kot so čiščenje maske pod vodo, izguba dihalnika, praznenje dihalnika na oba načina, reševanje itd. Zvečer pa nas je čakal prvi pravi potop. Plavali smo na dnu proti odprtemu morju in dosegli globine do 18m. Potop je trajal cirka 40 min. Ves čas sem bil predoziran adrenalina. :) Računalnik je pokazal, da se bo odvečen (in nevaren) dušik po takšnem potopu izločal vsaj 12h.
Naslednja dva potopa (že na nedeljo) pa sta bila v globinah od 5m-10m. Fotr je vodil, ostali smo mu sledili. Inštruktor je našel hobotnično gnezdo in hobotnico v njem, jo potegnil ven in se igral z njo. Neverjetno, kako so to prijazne in radovedne živali. Sploh se ni počutila ogrožene, ni bežala ... Me je prav vest pekla, ko smo dan prej za večerjo jedli hobotnično solato... Za zadnji potop pa smo imeli 12 literske jeklenke (2 litra več) in smo bili v vodi 50 min (bi pa mirno lahko bili še 10). Spet smo videli isto hobotnico, veliko veternic, enega kačjerepa, cel kup zvezd, babic, knezov, škarpen... Noro.
Ni komentarjev:
Objavite komentar