ponedeljek, 10. november 2008

Nenavadna trikotniška neenakost

Tako bi lahko ocenili moje razpoloženje zadnjih nekaj dni. nejevolja >= sreca + norost. Ponavadi je ravno norost >= sreca + nejevolja pri meni... Imel sem blazno naporen teden, pa še trije taki me čakajo. WTF četrti letnik?
Sem ravno prebral Čudovitega Feliksa, ki se mi je v lajfu najbolj vlekla do zdej. Ne morem reči, ni slaba knjiga, ampak že to, da mi je vsiljena, me je odvračalo... Kaj bo šele s Privzetnostjo in pristranostjo.

Drgač pa kaj je kaj novega? Odnorelo mi je: četudi še zmerom poslušam metal, sem se kr fejst vrgel na psytrance in hardstyle ... Vem da me bo minil, tako kot me je tudi za free jazz, ampak dokler me ne... (Sumim, da je za vse skupaj krivo, da sem tri tedne zaporedoma bil v Leplacu. Jebemti, cleek.)

Če špila kdo Red Alert 3, naj mi tule pod commente napiše, da bomo začel mal prek neta geekat, prav fajn stvarca je. =)

sobota, 1. november 2008

Teden izolacije od računalnika

Od sobote zjutraj do danes me ni bilo doma (kar verjetno niste opazili =P ...). V soboto in nedeljo sem delal (sivi trg, informacije ne izdajam, le da sem bogato služil...), ostali čas sem pa posvetil misiji nemogoče. Oz. dvema misijama nemogoče. 

  1. prebrati maturitetno knjigo Čudežni Feliks (lahko se pohvalim, da sem na 220 strani in trudim se biti fanatično optimistično navdušen nad knjigo, saj je Prevzetnost in pristranost baje hujša...)
  2. preseliti babico iz stare hiše, ki je študijsko primerna za eksempla nečesa popolnoma toplotno neizoliranega, v novo hišo, ki leži 3m stran, je topla in ima od srede dalje TV s kabelsko (v tastari je neka pokvarjena antena in se da gledat samo TVS1 in še ta je črno-bel...)

Seveda mi ni niti ena misija uspela. Knjiga je mučna, babica pa trmasta. Sem pa sam (no, dve noči mi je še družbo delala sestra Alenka, a glede na to, da mi je večkrat zasedla pilota, je nisem bil preveč vesel) kraljeval novi hiši. Neverejetno sem užival. Preden smo dobili kabelsko, sem bral Feliksa, kasneje gledal TV itd. V petek sem še delal 7h, v soboto pa so prišli stari po mene, da smo šli po grobovih (o tem, kako mrzim dan spomina na mrtve v kakšni drugi objavi).

In ta zgodba ima bistvo: čimprej se odseli!