Velika noč

Največji cerkveni praznik bo vsak trenutek za mano. Sicer niam nič proti družinskim praznikom in poljubni veroizpovedi, a na to edinstveno nedeljo je vedno kaj narobe.
+ jejo se jajca, njam
- zjutraj se tako najem, da potem cel dan ne morem nič, ker me napenja kot balon
- zjutraj moram biti zgoden in od mene se pričakuje, da grem k maši
- zaradi prezgodnjega vstajenja in prezgodnjega vina me rada glava boli
+ zajček nas obišče
...

Premišljeval sem, če bi se šel s starši prepirati glede maše, a sem se odločil da ne. Zakaj? Meni ta maša nič ne pomeni drugega, nekaj ur hitrejše vstajenje. Kaj pa pomeni družini? Moja mati je zelo verna in še močno ujeta v različne tradicije. In nek glas v njej ji dan prej narekuje, da ne bo dobra mati in bo slaba gospodinja, če ne bo k maši spravila ateističnega moža, poganskega sina in dveh lenih sester, pa četudi se bodo čez celi dan odvijali prepiri. Oče popusti, ker bi rad mir. Ena od sester se pripravlja na birmo in nima izbire, druga pa je zmanipulirana, da ne bo zajčka, če ne gre k maši. Jaz pa preprosto želim videti mamo nasmejano.