Jutri birma

Jutri, na zadnji majevski dan, se bo odvijala sveta birma. Ne, da bi me drugače to kakorkoli posebi interesiralo, ampak tokrat bo birmanka tudi moja sestra.

In nekako sem začel razmišljat, kako sem se jaz počutil na ta "najsvetejši" dan, ko iz otroka postaneš odrasla cerkvena oseba.
In ta "veliki" dogodek je povzročil le eno: izgovor, zakaj jaz v tako pobožni družini ne grem več v cerkev. Ker sem odrasla cerkvena oseba in "čutim", kdaj bom tja tudi mogel.

Čeprav si večina sploh ne zna predstavljat, sem bil pred nekaj leti bil izjemno pobožna oseba. Birma mi je vse pomenila. Ni mi pomenila motor, novo darilo itd. ampak nekaj nadizjemno novega, kakor je tudi župnik rad razlagal. In vsi smo botre in pa vodje birmanskih skupin spraševali, kaj se zgodi potem, kako se počutiš, če čutiš vse tiste darove ... in vsi so nam po pravici povedal da NE. In jaz jih tudi nisem.
Potem je pa nekako naneslo, da so do mene prišli najrazličnejši podatki o tej "Cerkvi", veri sami itd. ... in prva sprememba je bila, da sem postal gnostik. In to ne tisti gnostik, ki je mila različita ateista, ampak gnostik v pravem pomenu besede. Gnostiki so bili tisti, ki so priznavali večino evangelijev (da, niso le štirje), gledali na Jezusa bolj na človeka kot boga, niso se omejevali s tako nerazumnimi pravili, kot katoliki itd.
In tudi to je kmalu izginilo. Zdaj ... zdaj nisem ne gnostik, ne katolik, ne kakršnkoli kristjan ... prav tako pa tudi ne ateist. Kaj sem, nočem tukaj razpredati, kajti v končni fazi je vera tudi zame tako osebno vprašanje kot družina in le redki slišijo mojo pravo vero.

Je pa zanimivo, kako neverjetno "požrešno" sestro imam. Pa ne za hrano, ki je skoraj nič ne je, ampak za (kot radi pred birmo rečejo) materialne dobrine. Že teži za nove šuhe, TV, leče, denar, morje, dogovore o uri za spanje, dogovore o pitju alkohola (wtf, 13 je stara?!) itd.

In ravno jo slišim reči: "Lucija (sestra), jaz res več nevem. Po moje ti nisi normalna, tako kot drugi otroci. Po moje si ti psihični bolnik in ne manjka več veliko, da bom mamici resno rekla, da te pošlje v bolnico za duševno bolne."