Ko si vsepovsod črna ovca

A ni to nenavaden občutek? Dejansko je moteč, ko se kdaj potrudiš in ti nihče ni hvaležen, ko kdaj želiš spregovoriti lepo besedo, pa te ošini le mrk pogled. Po drugi strani pa bogat občutek, ko si sam, čisto sam in veš, da imaš prav. Pa ni to aroganca, dejansko je to bistvo, če si freak. Pa tudi če v resnici nimaš prav in te želi napasti potrtst, veš, da nekje drugje obstaja še en podoben freak, kot si ti, in veš, da v končni fazi le nisi sam.

Doma sem dejansko črna ovca, a se nikoli ne počutim sam. Vam dam primer. Danes zjutraj sem peljal psa na sprehod in grem mimo sosedov, s katerimi sem še pred leti lahko spregovoril kakšno besedo. Starejša gospa na balkonu me zagleda, nasmeh ji zbledi in se počasi odpravi v hišo. Ravno pred vrati se še enkrat obrne in me pogleda točno v oči. Jaz se nasmejim in jo vljudno pozdravim, dovolj naglas, da me je slišala, in ona se obrne in odide notri. In pol se zamislim, koga bolj ne prenese, mene ali Jozota. Jaz veljam v Novi Cerkvi za največjega narkomana, zabediranega satanista in nočnega vandalista, Jozo pa morilca mladih mačk in srn, brezkompromisnega pretepača, brezobzirno seronjo, napadalca na ljudi in celo takšno pošast, ki ugrizne domače.

In lepo vam povem. Nisem narkoman, čeprav večkrat rad kej spijem, nisem satanist, čeprav ne najdem smisla v krščanstvu in nisem nočni vandalist in nacist, kriv raznih nazi-grafitov, poteptanih potk itd.
Sem pa čudak, freak, katerega problem ni, da ga nihče ne razume, ampak problem je, da ga nihče noče razumet.

In Jozo ni ubil niti ene mlade mačke, ker jih ima rad in se jih celo boji, čuti posebno spoštovanje do njih. In prav tako ne pomeni, da če se rjav pes podi po gozdu in lovci najdejo poginule srne, da je to ravno rajv pes in da je ravno tisti rjavi pes Jozo! In psi se preprosto tepejo. Še posebej zdej, ko se psice gonijo. In psi pač serjejo vsepovsod, jaz se trudim iti v gozd, da tam opravi potrebo (čeprav tudi tega v naši občini ne bi smel), a pač moji mami včasih zbeži. Ni pa res, da je vsak pasji drek v tej Starokopitni Cerkvi njegov. Samo enkrat je ugriznil človeka in to našega soseda, starega okoli deset let in to zato, ker ga je nejprej dražil, potem pa bežal pred njim, kot kakšen plen, imela pa sta tudi neporavnane račune iz Jozotove mladosti. In tudi ta sosed se tega zaveda in njihova družina je ena redkih, če ne edina v Novi Cerkvi, ki ima Jozota še mogoče rada (poleg nas, seveda). IN JOJ, to kar sem zadnič slučajno slišal od čenč, BAJE JE JOZO POGRIZEL ŽE CELO DRUŽINO! Ja pizda, fotra se boji kot satana, men si ne upa zob pokazat, ker ve, da bi ostal brez njih, mojo mamo ima preveč rad, tako rad, da ne je, dokler ne pride domov, sestre pa za njega doma sploh ne obstajajo.

A kaj vse zveš, vidiš in začutiš.