Sem tiste sorte človek, ki v neurjih, nevihtah, poplavah in podobnih naravinih silah uživa. Poplave, ki so jeseni zajele Slovenijo, so meni vlivale takšen občutek zadovoljstva, da sem kar eno uro in pol bil na sprehodu s psom, skakal po lužah (oz. mlakah), puščal dežju, da me je celega premočil itd.
A nisem popolnoma nor, v takšnih situacjah preprosto pač uživam. Pa ne morem reči, da mi ni žal za družine, ki so ostale brez streh, pohištva, oken, sadovnjakov ... Ampak končno mati narava kaže svojo moč, se trudi ponovno prevladati. In tako pač je, človek in narava na žalost ne moreta več živeti v sožitju. Enkrat raste eden, drugič drug. Skupaj ne moreta.
In sigurno se najde kdo med vami, ki si misli: "če bi pa teb streho dvignal, sigurno ne bi takole veselo tipkal tole sporočilo." Ni res, sem dovolj nor, da bi. =D
Ampak včerajšna ujma ni bila ena tistih, ki bi me podobno prevzela. Prvi razlog je, da sem jo prespal. Čutil in zbudil sem se ob kakšnem močnejšem grmenju, a sem potem spet takoj sladko zaspal. Drugič, zjutraj me je čakalo delo, saj nam je zaradi nalivov spet klet poplavilo in sem moral z dvema gobicama cel bazen pretoči oz. preožmeti v lavurje in nato odnesti in zliti v wc-školjko. Tretič, slednji podatki so me šokirali in upam, da se 24ur motijo:
najmanj 13 ranjenih, 300 hiš močno poškodovanih, uničena četrtina slovenskih gozdov in ogromo pridelkov. Četrtina gozdov! Sploh si ne morem predstavljati, kakšna škoda je to. Nihče si ne more. Podatek upam da je hudo pretiran, ker na RTV Slo so rekli, da je šlo toliko kubikov lesa, kolikor ga drugače v celem letu posekajo.
Podatek iz RTV SLO (ki meni, navadnemu smrtniku, ne pove kaj dosti =/ ):
Največ materialne škode je nastalo na gozdovih, saj gozdarji ugotavljajo, da je v Zgornjesavinjski dolini uničenih okoli 100.000 kubičnih metrov lesa, od tega je 100 hektarov gozdov popolnoma uničenih. Gozdove bo treba očistiti, sicer se bo pojavil lubadar, ki bo povzročil nadaljnjo škodo, je dejal Mate. Uničeni gozdovi pomenijo katastrofo za posamezne kmetije, ki so se preživljale predvsem z gozdom, saj lahko po besedah gornjegrajskega župana Stanka Ograde na zaslužek spet upajo čez 50-70 let.
Kako se pa povprečni vaščan reši pred takšnimi katastrofami? Vremenologi za možnost neurja opozorijo 24h prej, torej imamo 24h časa, da se pripravimo. Drevesa se da pokrit, da jih toča ne sesuje, avto umaknat pod streho in ne pod drevo, da ga drevo ne zmučka itd. Hišo pa zavarovat.
ESFALG zaključen
Pred 15 leti
7 komentarjev:
okej, tle te pa ne razumem najbolje.. drevesa pokrit? ni varjante da bo kdorkoli pokril nekaj hektarjev gozda. edina rešitev za kmete je zavarovanje gozda, kar pa v bistvu sploh ni neka rešitev. vsaj za tiste kmetije ki se preživljajo izključno samo z gozdom. nekomu ki je podrlo 100 ali več hekratjev lesa več desetletji nebo mogel izkoriščati svojega vira dohodka in tega ne krije nobena zavarovalnica. ob takih nesrečah oškodovanci kvečjemu dobijo povračilo letnega dohodka pa še to je vplrašljivo. pa to ni škoda samo za kmete ampak se bo to čez čas ponalo na celem gospodarstvu. pričakujemo lahko da se bo zaradi te ujme konec leta ali že prej podražile vse osnovne potrebščine in nekatere soritve
drevesa pokrit sem mislo sadovnjake in to pred točo. proti takim vrtincem itak ne moreš nič, to je res. Ampak toče so pogoste in za nekoga, ki ima sadovnjak, se nabavit dovolj folj tudi splača. Poglej večje vinogradnike, ki majo po cele trte pokrite.
(take komentarje mam rad 8) )
pri sadovnjakih je pa drugače. vsi večji sadjarji si lahko pokrijejo pokrijejo celi letni izpad z bol obilnejšo naslednjo letino. in ravno to je razlog da večina sadjarjev ne uporablja teh mrež pa čprav je njihova učinkovitos 100%. pa pri mrežah nastane še en problem. ker je pri nas razširjena intenzivna pridelava pomeni da drevesa ne morejo biti celo poletje pokrita, če pa želiš ti pokrit en (1) hektar sadovnjaka pa to traja VEČ ur pa sevda zato tud rabiš določeno število ljudi. in pol lahko od obvestila o možno toči pa do same nevihte ni skor nič zaščiteno. če so pa te mreže celo poletje gor pa zavirajo rast oziroma omejujejo prostor drevesom.
(ej zdej ko ga tle na šihtu bluzim tle po etu mam cajst za take komantarje. ker v bistvu tud čist nehote poslušam radijo in poročila pa pol celo vem kaj pokomantirat tko :P)
to mas se kr prav, ampak ce je pa recimo celo poletje pokrito, takrat so toce ne, se pa rast niti ne zavira (tistih 25% letno, ko ze tazko ali tako mas velik hektar vsegaskupi pa res ni hudo).
ne sej fajn, men prav pase =D
Ubistvo se kupijo mreže ki same prekrijejo v dobrih 2 urah 1ha poveršine, s pomočjo elektromotorjev. Ravno tako hitro se tudi nazaj odkrijejo. Nastane pa en problem. To je cena mreže. Če povem kr iz konkretnega primera, mi imamo malo manj kot 1ha vinograda in cena da pokrijemo celoten vinograd z mrežo je približno 8000€. Zdj če malo preračunaš kdaj se ti povrne strošek, je to čez približno 170 let!!! Čez 170 let tu ne bo več duha ne sluha o vinogradu. Zato je še zmeraj bolje raskirati da ti sesuje toča pa maš recimo zavarovan vinograd pa na koncu zgubiš recimo 40€ prihodka ki bi ga drugače dobil.
Aja nam je letos že stokl okoli 65% vinograda če pa bo še kaj toče pa se zna zgodit da bo na koncu ostalo 20%. Jebat ga proti naravi ne morš nič, manj ko se sekiraš prej bo bolš.
Piky
tam je 40% ne pa 40€ :D
u, to pa nisem vedel. =/ in v tem je beda. za take stvari bi morali obstajati krediti ali kaj podobnega =/ v italiji imajo vse v mrežah, potem verjetno tam ni zadeva tako draga.
Objavite komentar