Projekt: Comenius

Comenius: Smo kar jemo

Kako sem jaz prišel v povezavo s tem projektom, je dolga zgodba. Za šolo sem prevajo en program, bila mi je obljubljena petka, motiviran sem se lotil in v doglednem roku zadevo opravil. Nekaj dni kasneje me profesorica za računalništvo vpraša, če bi mogoče želel iti zraven v Španijo, kjer bi predstavil, kar sem počel. Vse stroške je kril projekt.

Moral sem še pripraviti predstavitev šole, Celja in Slovenije ter jo v Barceloni tudi predstaviti. Ker je bil ravno Maturanc, se nisem utegnil kaj veliko pripravljati, temu primerna pa je potem bila tudi predstavitev ... =)

1. dan:

Na ponedeljek, ob 6.00, nas je pred šolo dvignil kombi ter nas odpeljal v Benetke na letališče. Vožnja je potekala gladko in hitro, tako da smo že malo čez 9.00 bili na letališču. Bilo nas je pet dijakov: štirje dedci in eno dekle, ter dva profesorja. Čez pot smo se spoznavali in zabavali, tako da je bila ura kmalu tri, ko smo le pristali in zapustili letališče. Do hostela smo se prebijali eno debelo uro, izmučeni, s teškimi potovalkami na hrbtu. Skupino, razen profesorjev, ki sta pristala v sobi z enim Nemcem, so nastanili skupaj z Italjani, ločeno po spolu. Prvi dan ni bilo veliko komunikacije, edina je bila mogoče glede tuširanja, kdo bo kdaj na vrsti =). Italjani so mahjeni na higieno, se tuširajo do trikrat na dan.

2. dan:

Po dvourni vožnji skozi mesto smo le prispeli v malce bogatejše predmestje, kjer je bila privatna šola. Nepričakovano so nam pripravili sprejem, na katerem se je zbral večji del učencev šole, ki je izobraževala otroke od 3 do 19 leta starosti. Sicer je pa šolski sistem najbolj soroden britanskemu, da boste imeli malo več občutka.

Sledili so ogled šole, predstavitve šol in držav ter delavnice. Šola je prijazna in predvsem spontana. Drži pa nekaj kot pribito: Španci so blazno temperamenten narod. Bile so pripravljene tri različne delavnice, ki jih je vsaka od skupin morala pripraviti. Nam ej uspelo le eno in pol. =D Nepozabna je bila komunikacija med nami in Italjani, ki niso skoraj nič govorili angleško. Risanje in mahanje z rokami pomaga!

Pozno popoldan smo se vračali nazaj v hostel. Zvečer smo si odšli ogledat malo vaške gostilne. V hostelu so me italjani naučili novo igro s kartami, scopo, katere cilj se da interpretirat na vsaj tri različne pomene.

3. dan:

Dopoldan smo ponovno prebili na šoli. Tokrat so se vrstile predstavitve posamičnih projektov. Slovenci smo predstavljali tri: razgradnja H2O2, bučno olje in prevajanje mobilne aplikacije. 

Popoldan smo imeli prost. Sami smo se sprehodili do Barceloskega štadiona in okolici, nakupili nekaj zalog pijače ter karte, obiskali Japonsko restavracijo inse odpravili v hostel odigrat ene par partij The Game z španskimi kartami =).

4. dan:

Dopoldan so nas pustili spati, kar sem jaz po naporni noči seveda izkoristil. Nato je sledil ogled najlepšega mesta na svetu. Drugič sem v Barceloni, pa sem se počutil, kot da vse skupaj na novo doživljam. Pa ne samo gotsko-avantgardna arhitektura, ampak že samo življenje v mestu je neverjetno. Šli smo na Ramblo, glavno ulico mesta, kjer smo si ogledali gotsko četrt in pa tržnico.

Morali bi iti na piknik v park Guel, ampak ker smo želeli nekaj časa potem sami preživeti v mestu, smo si ogledali le še Sagrado Familio. Nato smo imeli čas za sebe, mi smo se odpravili v šoping, nato pa z metrojem nazaj.

Nekaj časa smo še bili v hostelu, nato pa je ponovno prišel avtobus in nas odpeljal na šolo. Tam smo ponovno po skupinah pripravljali španske tradicionalne in nacionalne jedi. Ko smo se najedli, smo odšli v hostel žurirat.

5. dan:

Zgodaj smo se zbudili, saj je letalo vzletelo že ob 10.00. Zgodaj popoldan smo že bili v Sežani v pizzeriji, okoli štirih popoldan pa že v Celju.