Huh

Slike od MetalCampa pridejo kmalu :) Za enrkat še niam vseh, zato ne bom nič prehiteval. Upam, da še mam dovolj dober spomin za reportažo. Recimo bo pa malo prirejena, sej me tak nihče več ne bere in nihče ne bo vedel. :P

Sicer pa ta vikend izginem iz obličja Slovenija in grem v deželo, za katero sem si letos prisegel, da je ne bom obiskal. Hrvaška, Krk. Pa kaj morem, ko mam ravno tam zaključek potapljaškega izpita... Podrobno poročilo potopov vikenda pa tudi dobite :P

En lep vesel pozdrav!

Kaj vse se februarja ni zgodilo...

No, res da ne pišem redno, ampak potem imam vsaketoliko objavo, ki sklene vse tiste brezvezne in (zame tipično) krneki spiske, ki potem le smetijo mojo prvo stran. Danes se mi je zgodilo to pa to, jutri to pa to ... To ni za mene, sem premalo redoljuben =D.

Začel bom od zadaj nazaj. Pred mano so počitnice. Ker sem do zdaj vse proste dni zabil in preskočil brez kakšnega velikega dosežka, imam namen zadevo spremeniti. Projekt Soul Of Discretion bom nadaljeval s polno paro naprej (recimo do srede), da bom naslednjič imel za pokazat vsaj že novice vštimane ali kaj podobnega. In seveda, čas bi bil, da se lotim maturitetne seminarske naloge iz računalništva. Zadal sem si kar zahtevno nalogo: e-redovalnico, in prej kot se lotim, bolje bo zame. Za njo sem si rezerviral drug del počitniškega tedna. Torej spletna stran in redovalnica...

Včeraj je bil Valentin. Z Metko, njeno sošolko in njenim fantom smo šli v mesto na eno valentinsko turnejo. Večji del časa smo preživeli v Jazzu, vmes smo se oglasili v Lokalu, na koncu pa smo še šli v Cantante (ki se mu baje ne reče več tak =O ) ter v Ghettota. Odličen večer, nepozabljen. Doma imamo novega družinskega člana, Bolta, črnega mačkona, ki mi ga je Metka podarila. =* Kaj vse je ta v enem dnevu doživel... =)

Prejšni teden je bil eden najnapornejših v mojem življenju. Za ponedeljek sem se pripravljal za slovenščino, ker še nisem bil vprašan Feliska in sem pričakoval. Obnove so mi vzele 3 nedeljske ure, dan poprej sem bil pa na Primoževi fešti. V torek je bilo treba oddati poročilo za fiziko + pisali smo angleščino, maturitetno knjigo Look Back In Anger. Naslednji dan bi morali pisati matematiko, a smo jo hvalabogu prestavili na teden po počitnicah. Popoldan sem imel tekmovanje iz Jave (programski jezik), za katerega so bilerezervirane kar 4 šolske ure. V četrtek smo pisali enega težjih testov v celem šolskem letu iz računalništva (E-R diagrami, normalizacija, podatkovni razvoj...). Preživel sem, ampak samo zaradi pričakovanja petka, ko smo imeli informativni dan. Šli smo si ogledat Fakulteto za računalništvo in informatiko. Res je, da sem bil na uradnem delu le 25min, sem bil navdušen in zadovoljen. Sicer pa se je dan kar klaverno končal, glede alkohola, kriva pa je bila zamuda vlaka, ko smo se po polžje pelali iz Lj nazaj, seveda prvo, kar smo zasedli, pa je bila restavracija.

Teden nazaj pa sem bil v Španiji, njen namenjen pa je naslednji članek.

Moram pa še poudariti, da nisem več edini v razredu, ki piše blog. Konkurenca je iz strani Ne6ca, tukaj pa je link: http://ne6c.blogspot.com/ 

Se bliža 3. prizor?

Seveda še pasja zgodba v Novi Cerkvi ni končana! Ko sem prišel iz Španije (pričakujte reportažo enkrat do nedelje), mi je mati z nadvse odgovornim in razumevajočim glasom dejala, da se je pogovarjala z Histerično žensko. Nadvse je prepričana, da sem jaz Jozota namenoma izpustil nad njenega psa! Slednji baje še vedno šepa na tisto nogo, ko ga je Jozo ugriznil... Sej se mi smili, sam kam se vseskupaj pelje... In vse skupaj še sploh ni groteskno, ko ti preljuba mati pove, da je histerični ženski obljubila povračilo stroškov, če se bodo odločili za operacijo.

1. Zakaj bi morali poravnati stroške, če nismo sami bili krivi? Dogodek se je zgodil na nikogaršnji zemlji, poleg tega pa njen pes ni bil na povodcu, moj je bil (čeprav se ga je potem rešil, ampak mi smo že naredili svoje, saj smo kupili oprsnico...).
2. S tem je posredno rekla: "Joj, se opravičujem, ker je moj sin naščuval Jozota nad vašega ubogega psa. Dali vam bomo za operacijo, dali..."

Vsak čas bom v NC veljal že za sadista. Pobiram stave: kaj bom naslednjič? Po moje gerontofil, ker sem se zadnič eni starejši gospe nasmehnil :O

Obleka naredi človeka

Vedno sem se posmehoval temu pregovoru, še zdaj se rad posmehnem, ampak tak kot mi je pa moja obleka všeč, pa ne morem verjet. In kravato mam =D ampak seveda ne popolnoma klasično.

Torej, na kratko opisano: črne hlače, črn rekelc z navadnim ovratnikom, temno modra srajca s pridihom morja, moderna črna kravata z prepletajočimi se srebrnomodrimi črtami.

Najprej sem bil razočaran nad Ljubljano. Ne premorejo ene lepe elegantne črne obleke, če pa jo že premorejo, so pa hlače v kompletu čudne ali pa mi ne pašejo. Ali pa mi sam rekelc ne paše. Sem se danes odpravil po Celju, od Merkatorjeve do Citycentrove Modiane. Razočaran. Edina obleka, ko mi je bila všeč, cca 350€. Da o Zari sploh ne govorim...

In ko sem že čisto obupal, ko mi je zmankalo potrpljenja za čaj, ko sem še na fotra moral uro in pol čakati, sem se odpravil v mesto. In zagledal sem Volno. 

Prijazna gospa, še zmerila me je =D, si vzela čas... In kupil sem komplet obleko, kravato in srajco. Cca 230€. Zaj se pa jebi, Modiana!

The curious incident of a dog in Nova Cerkev, 2. prizor

Drama se nadaljuje. V drugim prizoru so v glavnih vlogah JOZO, VOZNIK MODREGA KOMBIJA in NEPOČESAN ELEKTROMETALC. 

Povzetek iz 1. prizora: NEPOČESAN ELEKTROMETALCsprehaja JOZOTA. Ta, ko zagleda sosedovega psička, se izmuzne iz povodca in sledi psu do njegovega doma, ga napade in poškoduje, HISTERIČNA ŽENSKA tuli in kliče ELEKTROMETALCA na pomoč, ta prežene lastnega psa, HISTERIČNA ŽENSKA ELEKTROMETALCA obtoži agresije nad drugimi psi in neobvladanja lastnega psa, on pa njo histerije in lažnih obtožb.

2. prizor:

NEPOČESAN ELEKTROMETALC ponovno sprehaja psa, hodi po sicer mirni ulici, ko se proti njemu zapelje moder kombi. Ta se vzporedno z njim ustavi in odpre se šipa, iz nje pa VOZNIK, ki ni nihče drug kot sin HISTERIČNE ŽENSKE, zatuli glasen "Alo!" Jozo ne laja, ignorantsko kot lasnik vleče naprej in ovohava živo mejo. Na voznika se sploh ne ozira.

NEPOČESAN ELEKTROMETALC (zdolgočaseno, med prebiranjem sms-a): Ja?

VOZNIK MODREGA KOMBIJA (se trudi zveneti vljudno, čeprav ga žre jeza): Zakaj spoščate psa tule gor?

NEPOČESAN ELEKTROMETALC: Nič ga ne spuščamo, nikoli. Pes nam včasih uide, a še to takrat, ko si odpre vrata. Ta ponavadi zaklenemo, a včasih tudi pozabimo.

VOZNIK MODREGA KOMBIJA (zmeden nad nepričakovanim odgovorom): Aja, vam uide...

NEPOČESAN ELEKTROMETALC (sluti, kam namiguje, a še vedno zre voznika naravnost v oči, počasi se prebujajo stare zamere): Ja.

VOZNIK MODREGA KOMBIJA (s hitrimi kretnjami in nenavadno ponižnim glasom): No hvala... Nasvidenje.

VOZNIK se odpelje dalje proti domu, NEPOČESAN ELEKTROMETALC pa nadaljuje sprehod in končno odgovori na sms. JOZO se dela, kot da se ne bi zgodilo nič.

Konec 2. prizora.

Vaja za maturo:

1. Označite Jozota, kot se pokaže v 2. prizoru.
2. Menite, da je materi od Nepočesanega elektrometalca ponovno ušel pes? Kaj se je po vašem mnenju zgodilo?
3. Bi morala mati Nepočesanega elektrometalca spremeniti način življenja in poskrbeti, da ji Jozo ne bi več uhajal vsak dan?
4. Kako razumete konec prizora? Je možno, da se kuje nova zarota? 
5. Bi moral Jozo odreagirati? Zakaj je po vašem mnenju ravnal, kot je?

Elektrizirana Nova Cerkev

Zadnič se mi je Jerac zbadljivo nasmihal, ko sem rekel, da sem izključil komp zaradi bližajoče nevihte. Pa ga jaz presenečen vprašam, če on to nikoli in je ponosno zatrdil da ne in da kakšna mala verjetnost je, da bi ravno v njegovo, glede na to koliko višjih stavb in blokov je naokoli.
Ampak zadeva ne drži. In ne bom navajal spet neke teorije, ampak čista praksa. Naša preljubna Nova Cerkev je blazno strelam privlačna vas. Skoraj, če ne kar sigurno, vsako leto tukaj tudi udari. Ravno predvčerajšnem je usekala v cerkev (spet, le zakaj mislite, da se vas imenuje "Nova" Cerkev?). Župniku je skurilo vso ozvočenje, zvonik itd., ampak mu je le nekako dans uspelo mašo izpeljat in zvonove usposobit. Pred kakšnim letom ali več je urezalo daljnim sosedom v nevzdrževan strelovod. Skurilo jim je vse, ravno tako pa tudi našim sosedom, ki so recimo 100m oddaljeni od njih: telefonsko linijo, internet, kabelsko ... vse. Sreča, da ni nam. Prav tako je pred trem ali štirim letim usekalo v kozolec na bližnjem travniku (zanimivo je, da sta na travniku dva kozolca, zelo blizu ležeča, in urezalo je v manjšega). Zatorej če bi recimo v Konjicah usekalo v sosednji blok, bi lahko skurilo lepemu delu okolice.
In jaz se pač zazihram, kurc, bolje kot pa kakšen mesec potem ostati brez kabelske, interneta in telefona, lahko pa še zaradi česa drugega.

Dnevnik Bonnie & Clyde

Dolgo sva že premišljevala, da bi naredila nekakšen skupen dnevnik, skupen projekt in tudi sva. Ampak je bil samo v pisani obliki, pravi zvezek-dnevnik =D, nenamenjen javnosti. A blog-dnevnik pa je. Kako bo vseskupaj zgledalo, nima nihče od naju ideje, a bova spontano pisala skupne trenutke in skupne bedarije. Pisan je na Tinco, Bonnie, a sem vseeno član lopovske ekipe =D

Torej, lepo vabljeni na: Dnevnik Bonnie & Clyde - http://blog-dveh-lopovov.blogspot.com/

Bicikl dan

Še zdej me rit boli. Dolgo že piciklarim, a vedno bol umirjeno, največ dve uri na dan in največ šest ur na teden, povprečno no... Danes se mi je pa rahlo utrgal, in sem izbral pot Nova Cerkev -> Leskovec -> Celje -> Žalec -> Celje -> Leskovec -> Nova Cerkev.
In nadvse razburkan dan je to bil. Od doma sem s Tjašo in Katjo, ki sta tut mal piciklarili in se pri meni oglasili na sok, šel v Vojnik k Tjaši domov za nekaj minutk, se tam zagovoril, nato direktiva v Leskovec k babici. In pač kot vedno zgleda pri babici: kavica, nekaj piškotkov in čvek, zato sem prispel v Celje šele ob dvanajstih. In srečam Iršiča ter Gračnerja po dolgem času, ko jih drugače, če se mi ne bi mudil, nikoli ne bi, in smo se začvekal ob piru, da sm odrino iz Celja šele ob enih proti Žalcu.
In ni ga lepšega, kot na poti skozi Petrovče, kjer te fakin nobeden ne pozna, prepevat od Johna Fogertya Rockin' all over the world
(Well I like it, I like it,
I like it, I like it,
I la-la-like it, la-la-la,
here we go-oh! Rockin' all
over the world!)
ter od Six Feet Under grovlat No Warning Shot
(Undercover killing spree - no warning shot
Die motherfucker, die, die
Die motherfucker, die, die
Die motherfucker, die, die
I'll put a bullet between your fucking eyes). In boli te kurac, če te folk čuden gleda (več, beri spodaj razmišljanja =D ).
Pridem v Žalec, pokličem Ajdo, naj pride po mene, ker sam ne bi nikoli najdo k njej domu. A srečam Špelo in Majo na kavi, Ajda pride (z Nino, ki je tut bla na obisku) do mene, se opravičim, ker sem pač mogo ostat še z njima na kavi, mi pokažeta pot in greta naprej. Se tam začvekamo, pridem do Ajde mal pred drugo uro, se tam začvekamo, prezezamo, pijemo najboljšo ledeno kavo sploh itd. do ene pol šestih. Se le nekak spravim v Celje, tam se še v XXX ustavim na enem pivcu, nato pa spet babici, ker sem ji obljubo, da se nazajgrede še enkrat oglasim. Se okrepčam z domačim kruhom in domačo bunko (moje kosilo, ob ... am ... sedmih =D ), začvekam se do skoraj osmih, odrinem, po poti srečam Andrejo po kakšnih dveh letih, mi pove kak zgleda v rumeni vojniški stavbi (dela tam, da ne bo pomot =D ), grem domu, vmes me kliče Metka, da je v Novi Cerkvi in da naj pridem kej naokol, tak da komi doma vodo spijem in na TV II poslušam slovenske filharmonike, ko so igrali Čajkovskega, pol pa letim še v vas. Razburljiv in nadvse prijeten dan. =) In zdaj se učim pisat z starimi germanskimi runami, čisto ta prvimi =D ter razmišljam.

Razmišljam kakšni smo ljudje. Firbčno pristranski. Dejansko dokler ne vemo odgovora, nismo srečni.
Zakaj se nam zdi nekdo na cesti čuden? Ker ne vemo, zakaj je takšen, kot je. "A je nor? A se mu je zmešal? A je prizadet? A je samo upornik?..."
Danes sem za poskus poklekno čist sredi trga v Žalcu in šol na kolesu neki gledat, ko me je fukal, vmes pa škilo na okol, kak me folk gleda. Od daleč, ko jim ni bilo jasno, kaj delam, je bilo videt začudenje, nerazumljivost itd., pač "zaka nek frik kleči pa gleda biciklo?", ko pa so prišli bližje, in vidli, da me nekaj zajebava, pa je pač bil spet tisti "aha, kul, samo bicikel popravlja." In nasploh, ko večkrat v Celju vidimo tistega berača, ki po celem mestu ob sebi vozi bicikel in se pogovarja sam sabo. Zakaj? ZAKAJ?? In ker ne vemo zakaj, je takoj preprosto čudak.
Isto metalci. Zakaj poslušamo takšno agresivno glasbo, sam nek grrrrbhaaaaaraaaaaa raaa raaa, drrrm drrrm, nekaj čisto neposlušljivega, pizda smo čudaki. Pa zakaj imamo tako dolge lase, če ima večina kratke?? Pa zakaj se oblačimo skos črno???? Zakaj?!?!?!!?!?!!!!11111
Pizda smo čudni.

Ujma

Sem tiste sorte človek, ki v neurjih, nevihtah, poplavah in podobnih naravinih silah uživa. Poplave, ki so jeseni zajele Slovenijo, so meni vlivale takšen občutek zadovoljstva, da sem kar eno uro in pol bil na sprehodu s psom, skakal po lužah (oz. mlakah), puščal dežju, da me je celega premočil itd.
A nisem popolnoma nor, v takšnih situacjah preprosto pač uživam. Pa ne morem reči, da mi ni žal za družine, ki so ostale brez streh, pohištva, oken, sadovnjakov ... Ampak končno mati narava kaže svojo moč, se trudi ponovno prevladati. In tako pač je, človek in narava na žalost ne moreta več živeti v sožitju. Enkrat raste eden, drugič drug. Skupaj ne moreta.
In sigurno se najde kdo med vami, ki si misli: "če bi pa teb streho dvignal, sigurno ne bi takole veselo tipkal tole sporočilo." Ni res, sem dovolj nor, da bi. =D
Ampak včerajšna ujma ni bila ena tistih, ki bi me podobno prevzela. Prvi razlog je, da sem jo prespal. Čutil in zbudil sem se ob kakšnem močnejšem grmenju, a sem potem spet takoj sladko zaspal. Drugič, zjutraj me je čakalo delo, saj nam je zaradi nalivov spet klet poplavilo in sem moral z dvema gobicama cel bazen pretoči oz. preožmeti v lavurje in nato odnesti in zliti v wc-školjko. Tretič, slednji podatki so me šokirali in upam, da se 24ur motijo:
najmanj 13 ranjenih, 300 hiš močno poškodovanih, uničena četrtina slovenskih gozdov in ogromo pridelkov. Četrtina gozdov! Sploh si ne morem predstavljati, kakšna škoda je to. Nihče si ne more. Podatek upam da je hudo pretiran, ker na RTV Slo so rekli, da je šlo toliko kubikov lesa, kolikor ga drugače v celem letu posekajo.
Podatek iz RTV SLO (ki meni, navadnemu smrtniku, ne pove kaj dosti =/ ):
Največ materialne škode je nastalo na gozdovih, saj gozdarji ugotavljajo, da je v Zgornjesavinjski dolini uničenih okoli 100.000 kubičnih metrov lesa, od tega je 100 hektarov gozdov popolnoma uničenih. Gozdove bo treba očistiti, sicer se bo pojavil lubadar, ki bo povzročil nadaljnjo škodo, je dejal Mate. Uničeni gozdovi pomenijo katastrofo za posamezne kmetije, ki so se preživljale predvsem z gozdom, saj lahko po besedah gornjegrajskega župana Stanka Ograde na zaslužek spet upajo čez 50-70 let.

Kako se pa povprečni vaščan reši pred takšnimi katastrofami? Vremenologi za možnost neurja opozorijo 24h prej, torej imamo 24h časa, da se pripravimo. Drevesa se da pokrit, da jih toča ne sesuje, avto umaknat pod streho in ne pod drevo, da ga drevo ne zmučka itd. Hišo pa zavarovat.

Camping at the Soča...

...but water in my tent (by Tjaša, melodija: Smoke on the water).

Nepozabno je bilo: bandi odlični, varnostniki kretenski, organizatorji pripravljeni, družba najboljša.
8 dni metala me je prerodilo, zbudilo, napolnilo z energijo, pobralo ves keš =D in razkrilo nove zanimive bande. Vsi so želeli najbolj izstopat, zato si videl naokoli moške oblečene v princesko z žago v roki, ženske ki so rezale lase drugim (seveda če so dovolili) in si iz las delale pasove, vikinge ...


Sreda:
Okoli pol dveh prispemo v Tolmin, ki je kljub še ne uradnem začetku kempa prepravljen s črno barvo in črno glasbo. Neverjetno je, kako se prilagodijo. V vseh lokalih se vrti metal in tokrat že bolj raznolik kot lani, ko so vsi si nabavili metallico, guns 'n roses ter best of 80s, tokrat si lahko slišal vse od norveškega blacka do britanskega powerja.

Šotor je bil sposojen in ko smo prispeli v kamping plac tudi postavljen (zahvale predvsem Špeli =) ).



Šotor je za šest oseb, a smo notri spali le Jernej, Ajda, Tanja in jst.

Kasneje popoldan smo šli na plažo ujeti zadnje žarke sonca, nato pa nazaj na osvežilno pijačo. =P



Bili smo v taki šumi, da se mi nekatere cote niti v celem tednu niso posušile, smo pa bili varni pred močnim soncem. Ponoči je deževalo.

Četrtek:

Na današnji dan se je Metal Camp 08 uradno začel, a bendov še vedno ni bilo. Baje se je v Beach Baru odvijala obletnica 5. rojstnega dne MC-ja, a mi tja nismo zajadrali. V bistvu smo dan preživeli v senci, veliko na plaži in dosti v Tolminu. Šli smo že tudi v prvi šoping.





Proti večeru smo tudi šli pogledat Beach Bar in sototočje Tolminke in Soče, a ni bilo pretirano veliko dogajanja.



Petek:

Povprečno preživet dan. Zbudili smo se okoli devetih zjutri, nato odšli na kavo v Tolmin. Tam smo v parkecu čakali na Sally.



Poslušat sem odšel Wintersun ...



... Six Feet Under (doličen nastop) in Carcrass. Na In Flames se mi ni dalo, čeprav jih je bilo od daleč še kar lepo slišat. Pri In Extremo sem pa že komiral =/

Sobota:

Glede bandov moj najljubši dan pa še dežja ni bilo =) Zjutri v Tolminu sva z Jernejem preizkuševala najin rog. Seveda sem ga moral tudi posojati na okoli...



Prvo sva si z Jernejem, ki ga je želodec že prav hudo matral, ogledala Finntroll. Na žalost sem zamudil velik del koncerta, a sem še slišal zadnjih nekaj komadov.



Sledili so Meshuggah z odlično izvedbo. Kljub poliritmičnosti benda sem vseeno celega prečupal, da je moj vrat naslednjih nekaj dni trpel.



Nato je nastopila Apocalyptica s svojimi štirimi čelisti in enim bobnarjem. Prvi trije komadi so bili zanič zaradi ozvočenja, a nato se je vseskupaj popravilo.



Med Iced Earth smo pavzirali, nato pa smo ši še na Amon Amarth. Nato sem moral čakati eno uro do Dark Fortress, ki so ob treh zjutraj nastopali na malem odru. S Sally in njenim tipom smo hodili med shopi vse do beach bara, kjer smo sprobali free rodeo.



Nato eden najboljših koncertov, Dark Fortress, folk je preprosto znorel.



Čez noč sem celo na plaži spoznal enega sokrajana, s katerim sma se prvič videla prav tu. Lol, pa še naj kdo reče, da je Nova Cerkev majhna!



Nedelja:

Če bi se dalo rečt, da sem se na soboto z alkoholom in vsem šparal zaradi odličnih bendov, za nedeljo to ne bi mogel reči, čeprav je bil tudi odličen dan.



A hudičevo fejst je dežval, najhuje pri Behemoth, ki so morali po štirih komadih prekinat. Na sliki se še vidi mosh-pit v publiki.



Citiram Nergala, glavo Behemothov:
"I just came off the plane from Slovenia. It was the first time ever we played at Metalcamp and let me tell you something - this must have been the craziest and at the same time most memorable festival in our career! We started with ‘Slaves Shall Serve’ and everything went pretty fine even though the monitors sucked and the whole show seemed to be a bit chaotic - but somewhere halfway thru the set all hell broke loose. When the intro to ‘Demigod’ started the clouds went pitch black and shortly after heavy rain and thunderstorms begun. The stage was literally flooded, everything was in water including us, our armors, guitars, amps - everything. But seeing the crowd goin’ completely berserk we obviously didn’t even think of heading off. We’d still go on with ‘Conquer All’ even though the weather conditions were really awful - then our amps started blowing up one by one, till there was simply no way to continue… but yeah, it was hell of an experience. Seems like we pissed off someone up there ha ha. Thanks to all of you out there who stayed in the battlefield to the end! We WILL come back next year with a complete show, you have my word for that!"

Še pred Behemoth so nastopali Korpiklaani, pri katerih je vreme še nekako uspevalo. Folk je bil navdušen, znoret, fukjen, vse...



Sally seveda v akciji.




Folk dobesedno na folku =D



Tjaša mela corps paint.



Halloween najboljšo sceno.



Zaradi deža se je vseskupaj spremenilo, zadnji band je baje igral vse do pol šestih zjutraj. Jaz sem nekako še zdržal do Opeth, pol bi pa naj bili Marduki, a jst sm sede spal za veggie pointom, nato pa komi našel do šotora =D

Ponedeljek:

Zame najmanj zanimiv dan, čeprav so me Soilwork pozitivno presenetili, Morbid Angel sem pa že itak od prej poznal in so bili vredni svojega imena.

Je bilo pa razburkano v Tolminu, kjer smo spoznali smešne Italjane z maskoto: veveričko iz Ice Age. Že dan prej sem jih videl v množici, ko so igrali Korpiklaani, in so tišali tisto bogo veveričko v luft. V našem reggie lokalu pa je bilo brutalno, ka vse so z njo delal.
Kadila je, pila je, se drla, ko je šla mimo kaka lepotica, umes umrla in so ji z cigaretnim dimom devali umetno dihanje, plezala po stenah itd.



Torek:

Zadnji dan bandov. Dopoldan je brutalno lilo, tako da sem moral z vrečko za smeti nad glavo v Tolmin. Ko smo prispeli tja, je po Murphyu seveda nehalo deževat, do konca dneva se je pa v bistvu že popolnoma zjasnilo. Folk je seveda izkoristil vsako novost na ekstremen način.



Pozno popoldan so že nastopali Biomechanical, ki so na CD-ju dosti bolši kot v živo, a vseeno niso bili slabi. Nato smo si šli pogledat Eluviete, ki so ponoreli množico. Imajo toliko različnih folk inštrumentov, da preprosto ne dohajaš več...



Za njimi so fušali Subway to Sally, da se direkt zbežal iz Main Stage, pol smo pa skupaj odšli na zaden koncert, zadnje headlinerje, Švedsko melodeath skupino Arch Enemy. Angela je dokazala, da zna grovlat celo bolje kot kdo drug ter Michael in David Amott, da sta še vedno neverjetno ujeta. Odličen koncert, odlična playlista, ubogi moj vrat.



Za njimi so nam organizatorji pripravili wnb presenečenje, da smo skupaj zapeli himno. Vzdušje je bilo prijetno, a himna sama je krneki.



Nato smo šli še zadnjič na plažo, nato zadnjič nazdravit, nato pa raje spat, saj nas je že zgodi čakalo pakiranje.

Sreda:

Zbudili smo se ob osmih, vsi brez moči vstati, pakirali in pospravljali šotor smo dobro uro pa pol, nato smo odšli v Tolmin na zadnjo kavo, z Jernejem in Sally pa nato domov z vlakom.

MC08

Že pakiram za MC08, jutr grem ob osmih na vlak =)

Bendi, ki jih bom 100% poslušo:
Wintersun, Six Feet Under, Finntroll, Meshuggah, Apocalyptica, Amon Amarth, Tankard, Dark Fortress, Korpiklaani, Behemoth, Helloween, Opeth, Marduk, Morbid Angel, Biomechanical, Eluviete in Arch Enemy.

Barka miruje, a mi se migamo!

Portudil se bom in po glavi poiskal za najbolj skritimi spomini, da bi ta "nepozabni" podaljšani vikend le strnil na nekaj besed.

1. dan: sreda

Odpravili smo se na sredo, 25. junija. Dobili smo se na železniški ob pol osmi uri, razpakirali stvari v Pikijev avto. Zidija in Kneza Piky še ni uspel pobrati, Škobi, Primac, Jerac in jaz pa smo osem in pet minut le vstopili na vlak.



V Koper smo prispeli nekaj čez pol ena, torej skoraj z 45min zamudo. Kriva so bila popravila na tirnicah in v Divači nas je pobral vroč avtobus ter nas odpeljal na železniško. Tam smo pridno čakali na Pikija, da nas pobere in odpelje v Lucijo.



Slabo uro je trajalo, da smo našo palačo le postavili in sledil je zaslužen počitek.



Rezali smo krompir, čevapi so že dišali iz žara, grla pa je za enkrat hladil le še pir.





Spoznali smo Libojčane, ki so nas v primeru slabega počutja opozorili, da imajo prvo pomoč.





Po kosilu je sledil popoldanski počitek.



Zvečer smo se odpravili izven kampa v najbližji lokal.



Tam smo ob piru spremljali tekmo Nemčija : Turčija in z vso energijo navijali za Turke, da bi sprovocirali nemce na drugi strani lokala. A oni so bili simpatični, mi seveda tudi in na koncu smo se znašli za isto mizo.



Zadnje dejanje: Knez in jaz okol enih sama za šankom pijema Stroh in malibu
Zadnja slika narejena: ob 1:26
Pijača dneva: večinoma pir
Budala dneva: Gladiator (daleč najbolj nasekan)



2. dan: četrtek

Okoli osme ure nas je zbudilo pekoče sonce. Pretežno kar čez celi dan smo bili v kampu, tudi kdaj pa kdaj skočili v vodi itd.









Naredili smo si bovlo in jo zelo hitro tudi spili. Njena kapaciteta: skoraj cela Finlandia.



Odpravili smo se v lokal na tekmo, kjer smo zmerno hitro pili agwo in pir.



Vrnili smo se v kamp in po poti ustavljali promet ter potujočim devali za pihat.





Škobi in Piky sta omagala, mi smo pa šli v Portorož v marino, natančneje k ribiškim čolnom.



Tam nas je kmalu zapustil Primky, nato pa smo poslušali dr. Knezove izjave.
Vmes je šel tudi na drugo stran, kjer je na cesti iskal meduze, ustavljal promet, se metal po tleh in skrival policajem... Budala dneva.



Čez celo noč smo si vsaj dvakrat, če ne več, pekli čevape. Naslednja slika je nastala ob 5:02.



Zadnje dejanje: Lik kulture (Knez) in Dežurni kronik (Zidi) greta ob šestih zjutri v portorož iskat ošterijo
Zadnja slika narejena: ob 5:03
Pijača dneva: bovla in vino
Budala dneva: Lik kulture (daleč najbolj nasekan, izjave)



3. dan: petek

Skoraj celi dan smo zdržali v kempu. Čevapov smo že imeli dovolj, da smo si v trgovini kupili gobovo juho in testenine z mocarelo.



Kemp se je začel vedno bolj filat, dobili smo tri nove sosede: težke trancerje, ki so ob pol šestih zjutri nabijali nemogoč tranc, težke čefurje, ki so trancerjem devali konkurenco z Ceco in njej podobnimi.





Le kje smo dobili ogledalo?



Do ene šestih zvečer se je ekipa štirih odpravila v trgovino po dve novi vodki in absint. O fak.



Tudi ženska družba se je vsake toliko kakšna pojavila.



Ponovno smo se odpravili v portorož k našim čolnom in se prepustili Knezovim izjavam.





Na poti nazaj smo se šli botanike, na poti tja pa nas je ustavila celo policija, ker smo se sredi ceste vozili z vozičkom.





Seveda najboljši botanik je bil dr. Knez.



Vrnili smo se v kamp, kjer sem jaz nato nepričakovano izgubil spomin. Pijače ni smelo zmankovati.



Knez je celoten šotor in avto opremil z rožicam.



Zadnje dejanje: //
Zadnja slika narejena: ob 2:26
Pijača dneva:  absint in vino
Budala dneva: jaz (daleč najbolj nasekan, videl Jezusa)



4. dan: sobota

Dan, ko smo se takoj zjutraj odločili, da moramo res v Portorož. Mene so cel dopoldan čakale zbadljivke glede mojih včerajšnih dejanj, nato so me pa skupno poimenovali v Antikrista (Heptansko ime).



Primac se ga je prvi nasekal in ni pustil nikogar blizu krompirja (torej že pred kosilom).



Po kosilo smo zopet zaigrali The Game, vmes med igro sta Piky in Primac že zaspala.



Do okoli devetih zvečer nam je ostala le še polovica absinta. (V tem in prejšnih dneh smo spili 30l vina, polovico absinta, 6 Finlandij, dva platoja in dva sixpacka. Kaj smo pili v lokalih, ne štejemo.)



Zvečer smo šli v portorož in se ga v enem klubu z dancflorom tudi fajn prbili. Primac je izginil prvi, katerega je ob poti domov našel Škobi. Ostali štirje smo se ob treh zjutri odpravili nazaj, se vmes še v enem lokalu ustavili, spet pili juice vodko in se nato poslikali.



Ob pol petih zjutri smo si šli peči za jest.



Zaradi prostorske stiske je Knez, lastnik šotora, spet spal zunaj.



Zadnje dejanje: peka čevapov
Zadnja slika narejena: ob 5:20
Pijača dneva:  najprej vodka in vino, nato v Portorožu juice vodka
Budala dneva: še ni izbrana

5. dan: nedelja, odhod

Zbudili smo se okoli osmih, tokra pa res vsi z mačkom. Pakirali smo dve urce, nato smo se še šli Jerac, Primac in jaz zadnjič skopat v morje. Piky nas je nato zapeljal v Koper, nato se vrnil po Kneza in Zidija, in na koncu smo še šli vsi razen Škobija, po katerega je že prej prišel brat, na kavo na železniški. Napisali smo kartice ter sklenili, da čevapov ne jemo več (ironično nato z Jeracom in Priamcom na hamburgerju ugotovimo, kakšno meso trenutno jemo).
Tire so še vedno popravljal, zato bi nas naj do Divače zapeljali busi. A imeli so tri avtobuse brez stojišč in ni bilo več placa za nas tri. Čakali smo pol ure na nov bus, vroč ko pekel, da smo bili po 2min mokri, kot bi ravno prišli iz vode. A vlak nas je vseeno počakal in kljub začetni slabourni zamudi je na koncu prispel v Celje le pet minut prepozno.