Novi blog.

Upam, da me ne bodo tukaj pri googlu ubili, ker si izmišljujem nove račune, pa vendar ...

Nov začetek, novi blog. Prisrčno vabljeni!

http://parapoetry.blogspot.com/

Kako gledati na stvari :)

Zadnjič sem malo brskal po Youtube in seveda ni šlo mimo komada Amanda Palmer - Oasis. Spet me je prepričala v cabaret, ženska. :D In ona je na svojem blogu objavila zanimiv pogled na tabuje, resne teme. Pravi, da je tudi na resne teme treba gledati s humorjem, kajti v tem imamo ljudje prednost in s humorjem in dobro voljo se prebijemo čez slabe strani življenja.

Halaha halaha!

Končal sem svojo pesniško zbirko, ESFALG :) Zadnje dni sem jo malce urejal in imel sem še namen napisati tri dodatne pesmi, pa se mi je danes zazdelo, da je vseskupaj že dokončana, sklenjena celota. Edino z naslovom še nisem zadovoljen, je za enrkat začasni.

In jutri enrkat popoldan šibamo zopet v Lucijo. Halaha halaha do srede!

Huh

Slike od MetalCampa pridejo kmalu :) Za enrkat še niam vseh, zato ne bom nič prehiteval. Upam, da še mam dovolj dober spomin za reportažo. Recimo bo pa malo prirejena, sej me tak nihče več ne bere in nihče ne bo vedel. :P

Sicer pa ta vikend izginem iz obličja Slovenija in grem v deželo, za katero sem si letos prisegel, da je ne bom obiskal. Hrvaška, Krk. Pa kaj morem, ko mam ravno tam zaključek potapljaškega izpita... Podrobno poročilo potopov vikenda pa tudi dobite :P

En lep vesel pozdrav!

Huh

Vsekakor se morem najprej opravičit mogoče še tistim zadnjim, ki niso v zadnjem mesecu obupali nad mojim blogom, ker sem ga tako zanemarjo. Ampak vseeno si dovolim izgovor, da imam veliko in preveč dela. Bliža se matura, predmaturitetna poročila in seminarske naloge, šole, sicer pa sem tudi sodeloval pri prenovitvi ŽuvoTV-ja.

Nič ni posebej novoga. Delam E-Redovalnico, urejam ŽuvoTV, pišem pesmi, vozim in hodim v šolo. In živ sem.

Haha

In dans sem odlične volje in odličnega zdravja. :-D

Kaj vse se februarja ni zgodilo...

No, res da ne pišem redno, ampak potem imam vsaketoliko objavo, ki sklene vse tiste brezvezne in (zame tipično) krneki spiske, ki potem le smetijo mojo prvo stran. Danes se mi je zgodilo to pa to, jutri to pa to ... To ni za mene, sem premalo redoljuben =D.

Začel bom od zadaj nazaj. Pred mano so počitnice. Ker sem do zdaj vse proste dni zabil in preskočil brez kakšnega velikega dosežka, imam namen zadevo spremeniti. Projekt Soul Of Discretion bom nadaljeval s polno paro naprej (recimo do srede), da bom naslednjič imel za pokazat vsaj že novice vštimane ali kaj podobnega. In seveda, čas bi bil, da se lotim maturitetne seminarske naloge iz računalništva. Zadal sem si kar zahtevno nalogo: e-redovalnico, in prej kot se lotim, bolje bo zame. Za njo sem si rezerviral drug del počitniškega tedna. Torej spletna stran in redovalnica...

Včeraj je bil Valentin. Z Metko, njeno sošolko in njenim fantom smo šli v mesto na eno valentinsko turnejo. Večji del časa smo preživeli v Jazzu, vmes smo se oglasili v Lokalu, na koncu pa smo še šli v Cantante (ki se mu baje ne reče več tak =O ) ter v Ghettota. Odličen večer, nepozabljen. Doma imamo novega družinskega člana, Bolta, črnega mačkona, ki mi ga je Metka podarila. =* Kaj vse je ta v enem dnevu doživel... =)

Prejšni teden je bil eden najnapornejših v mojem življenju. Za ponedeljek sem se pripravljal za slovenščino, ker še nisem bil vprašan Feliska in sem pričakoval. Obnove so mi vzele 3 nedeljske ure, dan poprej sem bil pa na Primoževi fešti. V torek je bilo treba oddati poročilo za fiziko + pisali smo angleščino, maturitetno knjigo Look Back In Anger. Naslednji dan bi morali pisati matematiko, a smo jo hvalabogu prestavili na teden po počitnicah. Popoldan sem imel tekmovanje iz Jave (programski jezik), za katerega so bilerezervirane kar 4 šolske ure. V četrtek smo pisali enega težjih testov v celem šolskem letu iz računalništva (E-R diagrami, normalizacija, podatkovni razvoj...). Preživel sem, ampak samo zaradi pričakovanja petka, ko smo imeli informativni dan. Šli smo si ogledat Fakulteto za računalništvo in informatiko. Res je, da sem bil na uradnem delu le 25min, sem bil navdušen in zadovoljen. Sicer pa se je dan kar klaverno končal, glede alkohola, kriva pa je bila zamuda vlaka, ko smo se po polžje pelali iz Lj nazaj, seveda prvo, kar smo zasedli, pa je bila restavracija.

Teden nazaj pa sem bil v Španiji, njen namenjen pa je naslednji članek.

Moram pa še poudariti, da nisem več edini v razredu, ki piše blog. Konkurenca je iz strani Ne6ca, tukaj pa je link: http://ne6c.blogspot.com/ 

Maturanc

In danes ob osmih se začne prelomni trenutek, ko bom dokazal kakšen gimnazijec znam biti. Pha. 

Živčen nisem. Dejansko mi je vseeno. Četudi bom pri plesu trezen, če bom naredil napako, se bom izgovoril na alkohol. Če bom Tinco pohodo, bo hvaležna ker sem jo zdaj, ne pa takrat ko sem imel bulerje...

Dejansko je maturanc samo en velik strošek. Je pa lahko lep trenutek in to pa mislim, da bomo vsi poskrbeli, da bo. Pa komaj čakam, da bom folk šokiral s svojo obleko, ki itak ni nič ekstra, sam vseeno bo jih veliko verjetno bulilo. Sigi v obleki, ...

Aja vstrigo sem se. Sam ne fejst =P

Zdej pa grem hitro k Tinci, da sama ponovima vse plese, ker včeraj nisva mogla.

Srečno '09!

Lahko bi našteval nevemkaj, ampak itak veste, da vam vsem želim le dobro. Želivam vam boljše leto kot 2008!

Bolezen te najde vedno ob nepravem času

Točno tako. Zavedam se, da bi lahko bilo huje, ampak že zdaj je slabo.

Načenja me že od ponedeljka, da sem na zdravniškem pregledu za izpit bil nervozen ... Gnojen kašelj in vneto grlo. Ampak to se mi naredi vsako leto in vsako leto prebrodim, zato sem vsemu posvečal premalo pozornosti.

Pika na i je bil pa sredin izlet v Gradec (spet, obožujem to mesto). Od "shopinga" seveda nisem imel nič, glühwein (kuhano vino) na Hauptplazu me je pa nekako držal pokonci, čeprav sem 100%, da mi je dajala vročina. Ko smo se vračali domov in smo se spotoma zapeljali skozi McDonalds drive-in, sem opazil veliko pomankanje apetita (kjub temu da cel dan nisem jedel skoraj nič, sem se po enem big macu že tako najedel, da nisem mogel še krompirčka pojest). In pa napade me ubijalski glavobol.

No, ko pridem domov, si zmerim vročino (37,0°), vzamem aspirin in grem spat. Čez četrtek se mi vročina giblje od 37,5° do 38,2°, glavobol je manj napadalen kot dan poprej, a vseeno prisoten, apetita ni in pa grlo me ubija. Mama mi je skuhala tri vrste čajev, zelenega, šipkovega in konopljinga. Borba se ni končala do večera.

Danes zjutri: brez vročine. Kot ponavadi mi je uspelo bolezen premagat v enem dnevu. Ampak glede na to, kako šibko zdravje imam še danes, si nisem mogel privoščiti iti v Celje, kljub pomembnosti tega dne (zaden petek pred počitncam, fizika vaje, dostava blaga v Jazz, ...). In pa zamudil bom predbožičen party pri Tinci =/. 

Priznam pa, da sem se z zdravjem tudi igral. Čez kratke rokave imam samo bundo, kljub dežu sem pogosto kar v allstarkah (usoda je želela, da se mi ravno zdaj utrga vezalka na bulerjih) itd. itd...

Ampak to je moje fizično zdravje. Zaradi neprestanega dežja me je pa načelo tudi psihično. Ravno danes sem poslušal po TV, da ima več tednov trajajoč dež na vremensko občutljive (seveda tu nastopim jaz) zelo negativen vpliv. Pojavi se večja potreba po spancu in sladkem, nejevolja in slabavolja, razdraženost tudi zaradi malenkosti...

Za šibko angino sem bil v večji meri kriv sam. Ampak za psihično zdravje, pa nisem. Če bo šlo vse tako naprej, se znam znajdit še v norišnici.

Nenavadna trikotniška neenakost

Tako bi lahko ocenili moje razpoloženje zadnjih nekaj dni. nejevolja >= sreca + norost. Ponavadi je ravno norost >= sreca + nejevolja pri meni... Imel sem blazno naporen teden, pa še trije taki me čakajo. WTF četrti letnik?
Sem ravno prebral Čudovitega Feliksa, ki se mi je v lajfu najbolj vlekla do zdej. Ne morem reči, ni slaba knjiga, ampak že to, da mi je vsiljena, me je odvračalo... Kaj bo šele s Privzetnostjo in pristranostjo.

Drgač pa kaj je kaj novega? Odnorelo mi je: četudi še zmerom poslušam metal, sem se kr fejst vrgel na psytrance in hardstyle ... Vem da me bo minil, tako kot me je tudi za free jazz, ampak dokler me ne... (Sumim, da je za vse skupaj krivo, da sem tri tedne zaporedoma bil v Leplacu. Jebemti, cleek.)

Če špila kdo Red Alert 3, naj mi tule pod commente napiše, da bomo začel mal prek neta geekat, prav fajn stvarca je. =)

Teden izolacije od računalnika

Od sobote zjutraj do danes me ni bilo doma (kar verjetno niste opazili =P ...). V soboto in nedeljo sem delal (sivi trg, informacije ne izdajam, le da sem bogato služil...), ostali čas sem pa posvetil misiji nemogoče. Oz. dvema misijama nemogoče. 

1. prebrati maturitetno knjigo Čudežni Feliks (lahko se pohvalim, da sem na 220 strani in trudim se biti fanatično optimistično navdušen nad knjigo, saj je Prevzetnost in pristranost baje hujša...)
2. preseliti babico iz stare hiše, ki je študijsko primerna za eksempla nečesa popolnoma toplotno neizoliranega, v novo hišo, ki leži 3m stran, je topla in ima od srede dalje TV s kabelsko (v tastari je neka pokvarjena antena in se da gledat samo TVS1 in še ta je črno-bel...)

Seveda mi ni niti ena misija uspela. Knjiga je mučna, babica pa trmasta. Sem pa sam (no, dve noči mi je še družbo delala sestra Alenka, a glede na to, da mi je večkrat zasedla pilota, je nisem bil preveč vesel) kraljeval novi hiši. Neverejetno sem užival. Preden smo dobili kabelsko, sem bral Feliksa, kasneje gledal TV itd. V petek sem še delal 7h, v soboto pa so prišli stari po mene, da smo šli po grobovih (o tem, kako mrzim dan spomina na mrtve v kakšni drugi objavi).

In ta zgodba ima bistvo: čimprej se odseli!

Homo politicus

Tukaj se seveda v prvi vrsti strinjam z Aristotlom. Vsak državljan RS, ki ima volilno pravico, je, kot je g. predsednik Turk rekel, njegova dolžnost in pravica, da se volitev udeleži. Smo politična bitja in kot je že večkrat rekel g. Janša: volitve so praznik za demokracijo. Pojdite volit, ne se pustit zavajat. Čeprav me je na blogu večkrat zavedlo in sem precej očitno predstavljav svojo politično pripadnost, vseeno pravim, da volite po svoji vesti, kot se vam zdi najbolje. In če ne volite, nimate nikakršne pravice se bunit.

Sicer pa politika je eno, družba in kolegij pa drugo. 

Za na trenutke težke izjave in mogoče za nekatere celo žaljive, se opravičujem.

Lp do nedelje!

Jaz sem ...

... nevzgojen!

Ena najboljših

kar jih je Jurij Zrnec naredo...

En lep pozdrav

iz Metal Campa =)

Naivni ljudje

Zakaj ljudje tako pogosto mečemo človeka in žival v isti koš? Pardon, ne žival, ampak kar naravo. Mi živimo v umetnem biotopu, imamo lastno kulturo, gledamo na strani s čustvi in razumom, ne pa z nagonom.
In ko bo moj cucek, ki sovraži ostale pse (na kar sem ponosen, ker se bori za lastno ozemlje in za svoje ženske), videl drugega psa moškega spola, ki bo kar na enkrat skočil pred njega, bo ponorel in padel v takšen afekt, da ga moram s vso silo držat in četudi ga vmes kdaj pa kdaj brcnem ali pa usekam, da se umiri, ker me itak ne posluša, ne bo čutil ničesar, doklr še tistega psa vidi.
Pač, takšna je njegova narava, tako je pač mešan.
In bil je prav današnji sončni dan, ko sem ga ob pol devetih peljal na sprehod in ko sva bila že skoraj pred domom, prileti meni pod noge žogica. Najprej mi ni bilo jasno, od kod in zakaj, ampak nato sem ga zagledal, trikrat manjšega cucka od mojega Jozota. In Jozo ga ej tudi, se v trenutku razhudil, se zapodil v njega, tamali je začel bežat, jaz potegnem povodec, Jozo se nekako reši ovratnice, poleti za njim, Jozo mu sledi, ga grize, lastnica psa začne tulit, dogajanje se prestavi pred njihovo bajto, jaz letim za Jozotom, ga odženem, letim za njim kot blazen, se na pol poti ustavil, se vrnem proti lastnici, me začne pizdit kok lahko cucka mam spuščenega, če je tak hud, ji razložim, da se mi je izvil iz ovratnice, potem ona da kok ga ne morm držat, rečem sej sem držal, se mi je izvil, se že hočem opravičit, reče ena ženska ko je bla na balkonu, da mu neki krvavega iz trebuha visi, pol pa lastnica ponori: "saj ni čuda, da imaš takega psa. sem te že vidla, ko si sosedovo psico s povodcem tepo, ko si tu mim hodo!" jst iz prve: "Kako sosedovo psico?!" ona: "Ja Perlo!" (Perla je blazno prijazna psica, ki ji nikoli ne bi storil nič žalega in ji tut nikoli nisem.) Ona veselo nato spremeni temo, da spet da morm met takega cucka prklenjenega skos, jst pa sam mrtvo hlado "sej vem", opravičila ji pa nisem pripravljen nobenega sploh namenit. Saj ženska ni normalna, če je moja soseda, pa me zamenja za nevem kom... Edini, ki si je nato zaslužil moje opravičilo, je bil Jozo. Ženska je še neki zabluzila, da si ga bo notri ogledala in da če bo kaj narobe, bomo v kontaktu.

Sicer pa Jozota nasploh ne marajo, bil je že obtožen, da je mačke ubijo, nato da je srne, pol so že tut krožile govorice, da je celo Novo Cerkev obgrizo, slišo sm že bedarije, kot da nas domače grize (še zarenčat si ne upa, kaj da bi karkol se em prtakno...).

Sicer pa, ko se takole malo sprašujem, saj mi ničesar ne more! Psa sem imel na povodcu, izluščil se mi je po pomoti, ONA GA NI IMELA NA POVODCU IN V OBČINI VOJNIK JE TO PREPOVEDANO, tako da če bo ženska poskušala izvajat kakšna pravna sredstva, jih jaz lahko prav tako. Budala neumna. Itak sm pa na Kempu že jutri, upam da ne bo moja mama popuščala, fotr itak vem da ne bo...

Kh kh, crk crk crk

Cin cin, obesi se na klin.

Kosovelovo sem razpoložen, kar je upam, da z naslovom očitno.

Sicer sem pa računal, da bom danes objavil kratek spisek novosti novega ubunta 8.04, ampak mam neke težave pri inštalaciji =/ oz. inštalira mi še, ampak updajta mi ne nardi =O

Smo pa dokončali dokumentarec o eni od direktorjevih (slovenskih) rezident, El Pedro Mansion. Glede na to, kakšni so bili odzivi, bomo mogoče še obiskali njegovo stalno prebivališče, mwahaha.
(Sta bila pred kratkim dva naša agenta - beri raziskovalna novianrja - pri njemu pod kriniko, da sta ravno iz tekmovanja, in pripravila teren za hiter in nepričakovan "napad").



ker je posnetek slab, ga na Žuvo.TV nisem objavil, kajti veliko zade je še treba popraviti. To je za enkrat samo DEMO! Napovedujem pa še deleted scenes.

Kratki nedeljski

Tisti, ko me kdaj pa kdaj pospremljate pri Last.fm, ste mogoče ugotovili, da sem ponovno imel dva dokaj nemetalna tedna. Nekak sem se naveličal vseh skupin ko jih že mam, pa čeprav jih je točno 149 na mojem računalniku. Sem pa za hec potem vrgel notri svoj Emperor orginal CD in spet so me presunel, tako da že cel vikend nabijam norvežane.
Sem se pa pred nekaj minutami do solz nasmejal, ko sem gledal po TV A si ti tut notr pado, sem ravno ujel Saškine slaščice iz thrash/death metal pečice. Smeeeh =D
Sam pol se zamisliš, kakšni stereotipi divjajo okoli metala in metalcev. Samo dretje, sama agonija, samo trpljenje, sama žalost, sam alkohol, sami cigareti... Lol?
Dejansko, ajt recimo da je nekaj stvari res, ampak vedno bolj se nas zamenjuje z emoti, kar je blazno žaljivo.

Štop!

V jutru je zopet naneslo, da sem preslišal budilko, ki bi najverjetneje zbudila vsakega sošolca v prvih treh sekundah. Sestra, četudi je bila jutranja, me je "pozabila" zbuditi, mami me je pa 15min prepozno. Ko sem se po hitrem postopku umil in oblekel, sem najprej šel štrenčit k sosedom, če je slučajno še kdo jutranji, a na koncu mi ni preostalo drugega kot štop. Po mani si izberem točko na novocerkolanski avtobusni postaji in štopam, štopam, štopam ... 15min, brez uspeha. Končno me le en šentjurčan, ki ej bil v NC le službeno pobere, a me lahko spusti le v vojniku. Tam čakam novih 15min, me zmedejo avti, ki se na postaji ustavijo in mi kljub temu da imajo plac rečejo, da ne morejo peljat. Nakar se mi le ustavi sevniški študent, ki začano živi v Konjicah, in me kljub namenjenosti v LJ zapelje na Glazijo na postajo.

Nato sem premišljeval, da me ni stalo denarja ampak časa. Za tako kratko relacijo 11km sem s 
štopanjem prebil eno celo uro. 
Torej vsa čast tistim, ki jim uspe MB - LJ ali še hujše podvige v tako kratkih časih in maloštevičnosti živcev uresničit.

Zmaji, 4. aprila je tekma. =)
Acroniiiii!